VSRS Sklep II DoR 347/2020

Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se prodajna pogodba, sklenjena v obliki notarskega zapisa med prvim tožencem kot prodajalcem in drugim tožencem ter tretjim tožencem kot kupcema za nepremičnine ID znak 123 do 5/6 od celote, ID znak 124/1 do 5/6 od celote, ID znak 124/2 do 9456 od celote in ID znak 124/3 do 5/6 od celote (v nadaljevanju kmetijska zemljišča) in nepremičnino ID znak 125 do 5/6 od celote (stavbno zemljišče) v celoti razveljavi (I.a točka izreka). Nadalje je odločilo, da je prvi toženec kot prodajalec dolžan s tožnikom za navedena kmetijska zemljišča in stavbno zemljišče skleniti prodajno pogodbo pod pogoji prodajne pogodbe, sklenjene med prvim tožencem kot prodajalcem in drugim tožencem ter tretjim tožencem kot kupcema za navedena kmetijska in stavbna zemljišča (I.b točka izreka). Zaradi razveljavitve prodajne pogodbe, sklenjene med toženci, je ugodilo tudi zahtevku tožnika za izbris lastninske pravice drugega toženca in tretjega toženca ter ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist prvega toženca pri navedenih kmetijskih zemljiščih in stavbnem zemljišču (I.c točka izreka). Odločilo je še o pravdnih stroških (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi drugega toženca in tretjega toženca ter sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o stavbnem zemljišču razveljavilo, in sicer tako glede odločitve o razveljavitvi prodajne pogodbe, ugoditvi zahtevi po sklenitvi prodajne pogodbe pod enakimi pogoji s tožnikom ter o izbrisu vknjižbe drugega toženca in tretjega toženca ter ponovni vknjižbi lastninske pravice v korist prvega toženca; posledično je razveljavilo tudi odločitev o pravdnih stroških (I. točka izreka). Glede kmetijskih zemljišč pa je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe, sklenitev pogodbe pod enakimi pogoji s tožnikom in izbris vknjižbe lastninske pravice drugega in tretjega toženca v zemljiško knjigo (II. točka izreka). Odločitev o stroških pritožbenega sodišča je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali je dopustno pri „paketni prodaji“ kmetijskega in stavbnega zemljišča kot celote in s strani prodajalca enotno določeni ceni za kmetijsko in stavbno zemljišče skupaj ugotavljati zgolj višino kupnine za stavbno zemljišče oziroma zgolj za kmetijsko zemljišče?

2) Ali je dopustno, da sodišče druge stopnje, ko nesporno ugotovi, da je prvi toženec kot prodajalec kmetijska in stavbno zemljišče prodajal kot celoto (paketna prodaja), da je nesporno, da je za vsa zemljišča določil enotno ceno 5.500,00 EUR in je nesporno tudi, da v ponudbi ni navedel posebej cene za kmetijska zemljišča in stavbna zemljišča, odloči, da je potrebno za stavbno zemljišče določiti, kolikšen del kupnine odpade na stavbno zemljišče in kolikšen del na kmetijska zemljišča ter s tem podvreči omenjeno prodajo nepremičnin različnim pravnim režimom?

3) Ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da se lahko določi kupnina, ki odpade na solastniški delež stavbnega zemljišča, kršilo določbo 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), glede na to, da je bilo med strankama nesporno, da je bila za vsa zemljišča določena enotna kupnina?

4) Ali je dopustno, da sodišče druge stopnje opravi presojo med strankami nespornega dejstva?

4. V utemeljitvi predloga navaja, da med strankama ni bilo sporno, da je prodajalec zemljišča prodajal kot celoto (paketna prodaja) in za vsa določil enotno ceno 5.500,00 EUR. Kljub temu je pritožbeno sodišče odločilo, da je mogoče kupnino razdeliti na del, ki odpade na stavbno zemljišče, in na del, ki odpade na kmetijska zemljišča. Odločitev sodišča prve stopnje je bila razveljavljena le glede stavbnega zemljišča, pri čemer obstaja možnost, da sodišče kupnine za to zemljišče ne bo moglo ugotoviti, saj je prodajalec za vsa zemljišča določil enotno ceno in cene za stavbno zemljišče posebej ni določil, saj ni bila takšna pogodbena volja. Posledično tožbenemu zahtevku ne bo mogoče ugoditi. Pritožbeno sodišče bi moralo kvečjemu sodbo v celoti razveljaviti in predhodno ugotoviti, ali je mogoče določiti ceno za posamezna zemljišča, upoštevajoč tudi namen prodajalca, da vsa zemljišča proda skupaj za enotno ceno. Pritožbeno sodišče je nesporno dejstvo enotne prodajne cene in paketne prodaje podvrglo presoji, ali je kljub temu mogoče določiti del kupnine, ki odpade na stavbno zemljišče. Priznano dejstvo ni predmet dokazne ocene sodišča. S presojo, da se lahko loči oziroma razdrobi del enotno določene kupnine, je dokazovanju podvrglo med strankama nesporno dejstvo, pri čemer ni pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 214. člena ZPP. Gre za nasprotje med razlogi, saj je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bilo nesporno ugotovljeno, da je bila za zemljišča določena enotna kupnina, nato pa presodilo, da je treba posebej določiti višino kupnine za stavbno zemljišče. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 349/2010 z dne 16. 5. 2013 zavzelo stališče, da se zaradi pogoja, da se zemljišča prodajajo v paketu, pogodba lahko sklepa le za vsa zemljišča obenem. To pomeni, da se morajo tudi v obravnavanem primeru kmetijska in stavbno zemljišče obravnavati kot celota in posledično zanje velja en pravni režim. S presojo priznanih dejstev je sodišče druge stopnje odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča (primerjaj denimo II Ips 155/2004, III Ips 29/2013 in III Ips 103/2011).

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 374/2018
• VSRS Sklep II DoR 148/2021
• VSRS Sodba II Ips 160/2016