VSRS Sklep I Kr 495/2015

Jedro

Preobremenjenost sodnikov pri njihovem delu, njihova visoka starost, ki nakazuje na bližajočo upokojitev ter preprečevanje morebitnih sodnih zaostankov, niso razlogi, ki bi utemeljevali izjemnost uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici je v teku kazenski postopek zoper obdolženo N. F. zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena v zvezi s 54. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem in drugem odstavku 235. člena KZ-1 po obtožbi Okrožnega državnega tožilstva v Kopru KT 24002/2014 z dne 14. 3. 2017. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 23. 6. 2020 ugodilo predlogu predsednice Okrožnega sodišča v Kopru za prenos krajevne pristojnosti in za nadaljevanje kazenskega postopka določilo Okrožno sodišče v Novi Gorici.

2. Predlog za prenos krajevne pristojnosti podaja predsednica senata Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki ji je zadeva dodeljena, v predlogu pa našteva okoliščine, ki po njenem mnenju predstavljajo tehtne razloge za prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Obrazlaga letni razpored dela Okrožnega sodišča v Novi Gorici, na podlagi katerega se v letu 2020 nove kazenske zadeve dodeljujejo samo višjima sodnikoma Darinki Kogoj in Igorju Majniku ter njej v razmerju 1:1:5. Predlagateljica je tudi predsednica Okrajnega sodišča v Tolminu, kjer rešuje vse kazenske in polovico zapuščinskih zadev. Obravnavana zadeva je zelo obsežna, poleg te pa rešuje še eno obsežno, tako da njuno reševanje upočasnjuje delo na ostalih zadevah. Tudi omenjena višja sodnika rešujeta obsežne in kompleksne zadeve, oba sta starejša od šestdeset let, pri čemer je višja sodnica Kogojeva tik pred upokojitvijo. Sojenja v obravnavani zadevi, ob pripadu ostalih kazenskih zadev, zato ne bi bilo mogoče izpeljati v razumnem roku, zastalo pa bi tudi reševanje ostalih zadev. Predlagateljica predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča z več zaposlenimi sodniki.

B.

3. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po ustaljeni sodni praksi je krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, če so za to podani tehtni razlogi, saj je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca.

4. Predlagateljičini argumenti ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti. Iz njenih navedb je mogoče neposredno razbrati, da na Okrožnem sodišču v Novi Gorici ni edina sodnica kazenskega oddelka in poleg nje sodita v novo pripadlih kazenskih zadevah še višja sodnika Darinka Kogoj in Igor Majnik. Poleg tega iz Letnega razporeda dela sodnikov na Okrožnem sodišču v Novi Gorici za leto 2020 izhaja, da na kazenskem oddelku sodi tudi višji sodnik Goran Klavora, skupno pa na tem sodišču sodniško funkcijo opravlja enajst sodnikov. Že na podlagi takšne številčne sestave sodnikov omenjenega sodišča ni mogoče utemeljeno sklepati na bojazen, da bi prišlo do pomanjkanja (kazenskih) sodnikov, ki bi terjalo prenos krajevne pristojnosti v konkretni kazenski zadevi.

5. Predlagateljica izpostavlja preobremenjenost pri delu, tako lastno, kot ostalih dveh sodniških kolegov, ter njuno starost, zaradi katere se bo njena sodniška kolegica kmalu upokojila. Prav tako utemeljuje prenos krajevne pristojnosti z namenom preprečitve morebitnih sodnih zaostankov. Vrhovno sodišče odgovarja, da izpostavljenih okoliščin ne more reševati institut prenosa krajevne pristojnosti. Gre za problematiko, ki je v domeni sodne uprave in se jo rešuje na primer s spremembo letnega razporeda dela sodnikov na posameznem sodišču ali z dodelitvami sodnikov za sojenje v konkretnih zadevah z drugih sodišč ob upoštevanju pogojev, ki jih nalaga Zakon o sodniški službi. Ni pa dopustno uporabiti instituta prenosa krajevne pristojnosti zaradi preobremenjenosti sodnikov posameznega sodišča, zaradi preprečevanja sodnih zaostankov oziroma zaradi bližajočih upokojitev sodnikov. Pritrditev takšnim argumentom bi ustvarila podlago za množično uporabo tega instituta, s čimer bi bilo poseženo v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot je še dopuščena na podlagi drugega odstavka 35. člena ZKP.

6. Vrhovno sodišče ni spregledalo predlagateljičinega poziva, da vpogleda v razloge in način verižnega izločanja kazenskih sodnikov na Okrožnem sodišču v Kopru, a ugotavlja, da takšna navedba ne more biti predmet obravnave predloga za prenos krajevne pristojnosti. Tudi to vprašanje spada v pristojnost sodne uprave, za katero je pristojen bodisi predsednik sodišča bodisi služba za nadzor po določbah Zakona o sodiščih.

C.

7. Vrhovno sodišče ocenjuje, da razlogi, ki jih v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja predlagateljica, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi po prvem odstavku 35. člena ZKP, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, zato je njen predlog zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

28.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Kr 4856/2016
• VSRS Sklep I Kr 20104/2017
• VSRS Sklep I Kr 45306/2015