VSRS Sklep I R 98/2020
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.98.2020 |
Evidenčna številka: | VS00036737 |
Datum odločbe: | 24.07.2020 |
Senat: | Jan Zobec (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zdravstveno stanje stranke v postopku - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - faza postopka - zavrnitev predloga |
Jedro
V dani fazi postopka, ko je pristojno sodišče zadevo v določeni fazi že obravnavalo, izjemen ukrep prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ni več skladen z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
Dosedanji potek postopka
1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je med pravdnima strankama v teku postopek zaradi plačila odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
2. Tožnik je v vlogi z dne 29. 6. 2020 po pooblaščencu predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, Okrožno sodišče v Mariboru. Navajal je, da je tožnik dne 28. 6. 2020 obvestil pooblaščenca, da ima zdravstvene težave, ki so povezane s slabim počutjem, kašljem in vročino ter je v samoizolaciji, kar je pooblaščencu potrdila partnerka tožnika. Slednja je izrazila željo, da bi se pravdna zadeva obravnavala pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ker tožnik v Mariboru živi in bi se tako lažje udeleževal procesnih dejanj. Poleg tega ima tožnik občasno hude psihične težave in se je večkrat zdravil v bolnišnici v Vojniku, ima pa tudi druge kronične bolezni, zaradi katerih ga je težko pripeljati v Ljubljano, saj ima zelo velik strah pred okužbo s corona virusom, zaradi česar odklanja vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi. Ker je splošno znano, da je v Republiki Sloveniji možna okužba s corona virusom, bi bilo smiselno zadevo prepustiti v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru.
Odločitev o predlogu
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
5. Institut delegacije pristojnosti je torej primarno namenjen smotrnosti postopka. V konkretnem primeru tožnik ne predlaga delegacije iz tega razloga, temveč zaradi zatrjevanega slabega zdravstvenega stanja. Okoliščina, da je imel tožnik dne 28. 6. 2020 težave s slabim počutjem, je bila prehodne narave in prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ne utemeljuje. Enako velja glede navedb, da se je v preteklosti zdravil v bolnišnici na Vojniku in da ima tudi druge kronične bolezni. Tožnik ne pojasni, za katere bolezni gre oziroma zakaj naj bi mu te onemogočale udeležbo pri sojenju v Ljubljani. V predlogu tudi ne pojasni, zakaj naj bi bila možnost okužbe s corona virusom v Ljubljani večja kot v Mariboru, v zvezi s strahom pred uporabo javnih prevoznih sredstev pa ne trdi, da nima (možnosti uporabe) osebnega vozila. Vrhovno sodišče nadalje poudarja, da je bila tožba v obravnavani zadevi vložena že 25. 5. 2017 ter da je bil dne 12. 2. 2020 opravljen pripravljalni narok, na katerem je bilo strankam pojasnjeno, da bo zadeva predvidoma zaključena na dveh ali treh narokih. Glede na to, da gre za starejši pravdni postopek, ki je bil vmes prekinjen na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-80/16-36, U-I-166/16-28 in U-I-173/16-33 z dne 15. 3. 2018 zaradi ustavno spornega določila 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, Vrhovno sodišče ocenjuje, da v dani fazi postopka, ko je pristojno sodišče zadevo v določeni fazi že obravnavalo, izjemen ukrep prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ni več skladen z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka. Nenazadnje pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil predlog za delegacijo v obravnavani zadevi podan šele po tem, ko sodišče prošnji tožnikovega pooblaščenca za preložitev naroka z dne 3. 7. 2020 ni ugodilo, zato predloga ob hkratni neizkazanosti zatrjevanih zdravstvenih težav ni mogoče oceniti drugače kot manever zavlačevanja.
6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu zatrjevane okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 26.08.2020