<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 142/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.142.2020
Evidenčna številka:VS00036752
Datum odločbe:24.07.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sodba Cp 465/2019
Datum odločbe II.stopnje:24.01.2020
Senat:Jan Zobec (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), mag. Matej Čujovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - opredelitev pomena pravnih vprašanj - zavrženje predloga za dopustitev revizije

Jedro

Predlagatelj ni uspel izkazati, da bi postavljena vprašanja presegala interese strank v konkretni zadevi in bila širšega pomena za pravni red.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili 19. 3. 1997, ter za izbris v korist toženke vknjižene pravice prepovedi odtujitve pri ½ solastnem deležu tožnika na nepremičninah, ki so bile predmet te pogodbe (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zoper sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka), medtem ko je pritožbama obeh strank zoper stroškovno odločitev ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali mora sodišče v primerih, ko presoja zahtevo stranke po razvezi obojestransko zavezujoče, odplačne pogodbe, v luči 562. člena Obligacijskega zakonika (OZ) presojati tudi sedanje stanje stvari ali je dovolj, da se osredotoči zgolj na dogodke, ki kažejo na to, da ena od strank nepopolno izvršuje pogodbo? 2) Ali mora sodišče druge stopnje pri presoji pritožbenih trditev izhajati iz vsebine celotnega predhodnega sodnega spisa ali pa sme določene pritožbene trditve, tudi če so smiselno v postopku bile podane, morda le z drugimi izrazi, označiti kot nedopustne pritožbene novote in jih sploh ne obravnavati? 3) Ali sme sodišče za razjasnitev nekega dejstva, za katerega potrebuje strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (npr. brez ustreznega izvedenca medicinske stroke), samo zaključiti, da „ima neka stranka razumevanje in razmišljanje, ki se ne sklada z resničnostjo“? - in nato med drugim tudi v posledici takega zaključka razsoditi v prid nasprotne stranke? 4) Ali je v konkretnem primeru, ko se je toženka zavezala izpolnjevati več obveznosti za tožnika in mu nuditi pomoč vseh vrst v zameno za tožnikovo premoženje po njegovi smrti (pomoč pri vzdrževanju objektov in naprav, pomoč pri obdelovanju nepremičnin, pomoč in oskrba glede na potrebe – pranje, likanje, hrana, zdravila, potrebni opravki) dovolj oziroma ali pomeni znatno izpolnjevanje prevzetih obveznosti le to, da je toženka tožnika nekajkrat (proti plačilu) v več kot 20-ih letih peljala k zdravnikom in mu nudila osnovno oskrbo, ko je bil nepokreten, nič pa ni postorila na kmetiji in tožniku ni pomagala – tožniku so pomagali drugi in partnerke, ki jih je imel – ali se v primeru, ko pomagajo tretje osebe, šteje, da sploh ne nastopi obveznost za drugega pogodbenika? 5) Kakšen časovni razpon (od kdaj do kdaj) okoliščin, ki naj bi pomenile spremembo razmer na način, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežena, mora sodišče upoštevati pri odločanju o zahtevi stranke za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju? Ali so to le okoliščine, nastale pred vložitvijo tožbe ali tudi vse, kar se dogaja še v času, ko je tožba v teku, torej vse okoliščine, najmanj do izdaje sodbe sodišča? in 6) Ali je ob takih dejanskih okoliščinah, ko stranki nimata nobenih medsebojnih kontaktov, ko je njun odnos povsem propadel, še dopustno obdržati v veljavi pogodbo, po kateri mora ena stranka svojo obveznosti izpolnjevati do smrti druge stranke (in je zaradi porušenega odnosa ne izpolnjuje), obveznost druge stranke pa nastopi šele z njeno smrtjo (kljub porušenemu odnosu)? Ali ne nastane v tem primeru situacija, ko sicer obojestransko odplačna pogodba predstavlja obveznosti zgolj za eno stranko – tisto, katere izpolnitev bo nastopila po njeni smrti, in ali je s tako pogodbo še zadoščeno načelu pravičnosti in enakovrednosti dajatev po pogodbi?

4. V utemeljitvi predloga se ne strinja z zaključkom nižjih sodišč, da je toženka pogodbo izpolnjevala, ter izraža razočaranje nad sodiščem, ki ji je verjelo. Sodišči sta zgrešili resnico, saj toženka prevzetih obveznosti ni izpolnjevala, jih ne izpolnjuje in jih tudi v prihodnosti ne želi izpolnjevati. Ponuja nove dokaze, saj je po prejemu sodbe pritožbenega sodišča 3. 3. 2020 poklical hčer, ki naj bi mu znova odrekla pomoč, o čemer prilaga posnetek pogovora in dopisa med pooblaščencema. Nepravično in nepošteno je, da bo zaveza tožnika hčeri prepustiti svoje premoženje očitno obstala. Ne strinja se s tem, da je pritožbeno sodišče cele sklope trditev štelo za pritožbene novote. Vse to je že prej povedal, le z drugimi izrazi oziroma poudarki. Ne drži, da tožnik med postopkom ni uveljavljal spremenjenih okoliščin, saj se je ravno zaradi neizpolnjevanja toženkinih obveznosti spremenilo njuno pogodbeno razmerje. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti uporabiti 562. člen OZ, ki ureja spremenjene razmere in po katerem bi sodišče smelo pogodbo ne le razvezati, pač pa celo prisoditi mesečno rento – takšnega zahtevka sicer ni postavil, sodišče pa se na to materialnopravno določilo sploh ni oprlo. Jasno je, da so se razmere spremenile in da toženka pogodbe ne izpolnjuje.

5. Predlog ni popoln.

6. Vrhovno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo z razvojem prava in sodne prakse, zaradi česar lahko revizijo dopusti le v primeru, če gre za pomembno pravno vprašanje, ki bo lahko ex ante vodilo nižjim sodiščem pri reševanju bodočih primerov. Zaradi uresničitve precedenčne vloge Vrhovnega sodišča Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, hkrati pa se mora podana obrazložitev nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagatelj je na Vrhovno sodišče v zadnjem odstavku vloge sicer naslovil več vprašanj, vendar zatrjevanih procesnih kršitev ni konkretno izkazal. Ni zatrjeval, da bi bila glede postavljenih vprašanj sodna praksa Vrhovnega sodišča ali višjih sodišč neusklajena, niti ni pojasnil, katera pravna pravila naj bi nižji sodišči narobe razumeli oziroma zakaj naj bi bila postavljena pravna vprašanja rešena nezakonito. Tako ni uspel izkazati, da bi postavljena vprašanja presegala interese strank v konkretni zadevi in bila širšega pomena za pravni red. Predlagatelj v pretežnem delu obrazložitve predloga izraža zgolj nestrinjanje in razočaranje nad dejansko presojo nižjih sodišč, da je toženka pogodbo o dosmrtnem preživljanju izpolnjevala, ter ponuja nove dokaze o tem, da pogodbe ne bo izpolnjevala niti v bodoče, vendar iz teh razlogov revizije ni mogoče dopustiti. Ne le, da s takimi očitki ni izkazano, da bi vprašanja segala prek konkretne zadeve – gre za očitke, ki jih v revizijskem postopku zaradi prepovedi izpodbijanja dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili nižji sodišči, v nobenem primeru ni mogoče upoštevati (drugi odstavek 370. člena ZPP).

8. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP, vključno z v njem vsebovano stroškovno zahtevo, zavrglo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Prim. denimo II DoR 341/2019, II DoR 382/2019 in številne druge.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 377
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 561, 561/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5NjM1