VSRS Sklep Dsp 5/2020

Jedro

To, da odločitev sodišča druge stopnje, pri kateri so sodelovale višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, za tožnico ni bila ugodna, ne pomeni, da so bile te sodnice pristranske. Dvom v nepristranskost sodnikov ni podan sam po sebi že tedaj, ko sodišče v posamezni zadevi zmotno in nepopolno ugotovi dejansko stanje, zmotno uporabi materialno pravo in stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če se senat v konkretni zadevi ni opredelil do posameznih pritožbenih navedb, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki se obravnava v okviru pravnih sredstev zoper sodno odločbo in ne v okviru inštituta izločitve sodnika. Tudi okoliščina, da je bilo višji sodnici dodeljenih več zadev iste toženke, ne pomeni utemeljenega razloga za izločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je zavrnila zahtevo tožnice za izločitev višjih sodnic A.A., B.B. in C.C. v zadevi, ki se pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem vodi pod opr. št. Pdp 221/2020. Obrazložila je, da nezadovoljstvo stranke z dosedanjimi odločitvami posameznih sodnikov ne predstavlja utemeljenega izločitvenega razloga.

2. Tožnica je zoper sklep vložila pritožbo, v kateri navaja, da sklepu niso bile priložene izjave višjih sodnic, katerih izločitev je zahtevala. Zato se do njih ne more opredeliti. Meni, da je že s tem kršena njena pravica do pritožbe. Navaja, da je izločitev zahtevala zato, ker je senat treh višjih sodnic v zadevi, ki se vodi pod opr. št. Pdp 221/2020 zgrešil celo poglavje pritožbe in se do pritožbenih navedb ni opredelil. Meni, da je senat pritožbenega sodišča, ki se ne opredeli do pritožbenih navedb, pristranski. Predsednica sodišča bi morala tudi preveriti, na kakšen način so bili sodnici B.B. dodeljene zadeve, v katerih je tožena stranka ena od pravdnih strank.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 72. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji) izločitev sodnika lahko zahtevajo tudi stranke. Po tretjem odstavku te določbe stranka lahko zahteva izločitev poimensko določenega sodnika, ki postopa v zadevi, po četrtem odstavku pa mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Razlogi za izločitev sodnika ali sodnika porotnika so določeni v 70. členu ZPP. Tožnica je zahtevala izločitev višjih sodnic, ki so bile članice senata v zadevi Pdp 776/2018 (sedaj Pdp 221/2020), smiselno iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

5. Po prvem odstavku 73. člena ZPP o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča, ki mora po četrtem odstavku 73. člena ZPP, preden izda sklep, pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva ali, če je treba, opraviti druge poizvedbe. Iz zakona ne izhaja, da mora predsednik sodišča, ki odloča o predlogu za izločitev, izjavo sodnika posredovati stranki. Zato je pritožbena trditev o bistveni kršitvi v zvezi s tem neutemeljena.

6. Zakon tudi ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbudijo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so npr. prijateljstvo, sovraštvo pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev¹.

7. Tožnica v zahtevi za izločitev in tudi v pritožbi ne navaja takšnih okoliščin. Zahtevo utemeljuje s tem, da so višje sodnice, ki so odločale v senatu v zadevi Pdp 776/2018, delo opravile pomanjkljivo oziroma s tem, da je bilo sodnici B.B. dodeljenih več zadev, v katerih je nastopala ista toženka.

8. To, da odločitev sodišča druge stopnje, pri kateri so sodelovale višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, za tožnico ni bila ugodna, ne pomeni, da so bile te sodnice pristranske. Dvom v nepristranskost sodnikov ni podan sam po sebi že tedaj, ko sodišče v posamezni zadevi zmotno in nepopolno ugotovi dejansko stanje, zmotno uporabi materialno pravo in stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če se senat v konkretni zadevi ni opredelil do posameznih pritožbenih navedb, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki se obravnava v okviru pravnih sredstev zoper sodno odločbo in ne v okviru inštituta izločitve sodnika. Tudi okoliščina, da je bilo višji sodnici dodeljenih več zadev iste toženke, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Kot je pojasnila predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča se zadeve na sodišču dodeljujejo v skladu z Zakonom o sodiščih (ZS, Ur. l. RS št. 19/94 in naslednji) in Sodnim redom (Ur. l. RS št. 87/2016), sodniki pa sodijo v senatih, ki so določeni z letnim razporedom. Okoliščin, ki bi vzbudile dvom, da je bilo tako tudi v navedenih zadevah, dodeljenih višji sodnici B.B., tožnica ni navedla.

9. Vrhovno sodišče je v okviru obravnavane pritožbe presojalo le pravilnost in zakonitost odločitve predsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi zahteve tožnice za izločitev višjih sodnic, zato se do pritožbenih navedb, ki niso v zvezi z izločitvenim razlogom in ki se nanašajo na domnevne napake v postopku odločanja o pritožbi v zadevi Pdp 776/2018, ne opredeljuje. Tudi predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je bila dolžna v okviru predloga za izločitev odločati le o obstoju okoliščin, ki utemeljujejo izločitev sodnika in se do domnevnih procesnih napak, ki naj bi jih zagrešile višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, ni bila dolžna opredeljevati. Zadošča pojasnilo, da procesne napake, tudi če so bile storjene v postopku, same po sebi ne predstavljajo izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.

10. Ker je odločitev predsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča, da zatrjevani izločitveni razlogi niso podani, pravilna, je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

11. Vrhovno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

-------------------------------
¹ Prim. sklep Dsp 3/2019 z dne 19. 3. 2019.

Datum zadnje spremembe:

26.08.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep Cp 3/2008
• Sodba I Ips 9475/2009
• Sodba I Ips 5000/2010-303