VSRS Sklep VIII R 2/2020

Jedro

Ker se je Okrajno sodišče v Mariboru izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno. Iz tega razloga je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru se je v tem sporu s sklepom III P 147/2018 z dne 7. 12. 2018 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu sodišču v Mariboru. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da ga je Okrajno sodišče v Mariboru izdalo na predlog tožeče stranke, ki ga je ta podala v dopolnitvi tožbe (stvarno pristojnost je sicer v odgovoru na tožbo ugovarjal tudi toženec).

2. Delovno sodišče v Mariboru pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, saj se je glede na določbo drugega odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) prepozno izreklo za stvarno nepristojno.

3. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

4. Po prvem odstavku 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Glede na drugi odstavek 19. člena ZPP se lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

5. V tej zadevi je tožeča stranka zoper toženca podala predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. To je s sklepom o izvršbi VL 5601/2018 z dne 26. 1. 2018 naložilo dolžniku (tožencu), da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku (tožeči stranki) terjatev, ki je bila predmet izvršbe in predlagano izvršbo dovolilo.

6. Zoper ta sklep je ugovarjal toženec. Okrajno sodišče v Ljubljani mu je ugodilo in s sklepom VL 5601/2018 z dne 6. 2. 2018 razveljavilo sklep z dne 26. 1. 2018 v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

7. Po prejemu zadeve je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom III P 147/2018 z dne 1. 3. 2018 tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe. V dopolnitvi tožbe je tožeča stranka med drugim že uvodoma ugovarjala stvarno pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru, ker se ta spor uvršča med spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za katere pa je na podlagi točke d) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 in nadalj.; ZDSS-1) pristojno delovno sodišče. Dopolnitev tožbe je bila vročena tožencu v odgovor, tudi toženec pa je v tem odgovoru (poleg substanciranega prerekanja navedb tožeče stranke iz dopolnitve tožbe) podal ugovor stvarne pristojnosti Okrajnega sodišča v Mariboru z enako obrazložitvijo kot tožeča stranka.

8. Dne 2. 9. 2018 je Okrajno sodišče v Mariboru razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dan 4. 12. 2018, ki pa ju je dne 3. 12. 2018 preklicalo in preložilo za nedoločen čas zaradi odločitve o ugovoru stvarne pristojnosti.

9. Ker se je Okrajno sodišče v Mariboru izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom III P 147/2018 z dne 7. 12. 2018, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno, zato je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

11. Vrhovno sodišče je odločalo v sestavi, ki je navedena v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

Datum zadnje spremembe:

26.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 44/2022
• VSM Sklep R 36/2020
• Sklep I R 37/2004, enako tudi I R 76/2004