VSRS Sklep II DoR 191/2020

Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razvezo (I./1.a točka izreka) in razveljavitev (I./1.b točka izreka) pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo toženca sklenila s prvotnim tožnikom A. A. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za ugotovitev, da so nepremičnine, ki so bile predmet te pogodbe, zapuščina po pokojnem tožniku, da je pri njih neveljavna vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi v korist tožencev, in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (I./2-5 točka izreka). Tožbo prvotne tožnice B. B. je zaradi pomanjkanja procesne sposobnosti zavrglo (III. točka izreka). Odločilo je še o spremembi tožbe (IV. točka izreka) in pravdnih stroških (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnica predlog za dopustitev revizije. Predlog obsega petindvajset gosto tipkanih strani, ki so skorajda popoln prepis pritožbenih navedb (vključno s slogovnimi poudarki v obliki okrepljene pisave), ob zaključku katerih predlagateljica Vrhovnemu sodišču zastavlja pet vprašanj, in sicer o pravilnosti odločitve o zavrženju tožbe prvotne tožnice B. B.; o procesni pravilnosti razrešitve problema pravdne sposobnosti tožnice v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje kot procesne predpostavke; glede materialnopravne pravilnosti zavrnitve tožbenega zahtevka, upoštevaje določbe Obligacijskega zakonika, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju; glede vprašanja, ali pomeni bistveno postopkovno kršitev iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 253. in drugim odstavkom 289. člena ZPP, absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s četrtim, petim in 287. členom istega zakona in kršitev 22. člena Ustave ravnanje sodišča, ki kljub izrecnim ugovornim (pritožbenim) navedbam tožeče stranke in izpostavljenim pomanjkljivostim svoje odločitve ustrezno in v celoti ne obrazloži in ki kljub izrecnemu predlogu stranke ne izvede dokaza s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke, ter svoje odločitve, zakaj je tako ravnalo, ustrezno ne obrazloži.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju. Takšna vloga Vrhovnega sodišča je bila dodatno okrepljena z novelo ZPP-E, s katero je bila ukinjena revizija po kriteriju vrednosti spornega predmeta ter uzakonjena izključno dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja.

6. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP). Zaradi strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi je z zakonom predpisano obvezno odvetniško zastopanje (tretji odstavek 86. člena ZPP),¹ s čimer se je strankam želelo zagotoviti večjo varnost in večjo verjetnost, da bodo v postopku učinkoviteje varovane njihove pravice.²

7. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.³ Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Razen floskule, da so izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP zaradi odstopa od sodne prakse, predlog nikakršne vsebinske obrazložitve ne ponudi. Ne vsebuje namreč nikakršne razlage, zakaj so v zadnjem odstavku vloge postavljena vprašanja pomembna za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno, ne pojasni niti, kakšna je sodna praksa višjih in Vrhovnega sodišča in kako naj bi odločitev v konkretni zadevi od nje odstopala. Z izjemo povzetka odločitve pritožbenega sodišča na prvih straneh predloga, občasne spremembe dikcije (pritožbeno besedilo je spremenjeno v toliko, da se namesto izpodbijanja presoje sodišča prve stopnje graja odločitev obeh nižjih sodišč) ter vrstnega reda besed gre pravzaprav za dobeseden prepis pritožbenih navedb, vključno z okrepljenimi oziroma podčrtanimi poudarki v besedilu. Predlagateljice ne moti, da v pretežnem delu s predlogom za dopustitev revizije izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Predlog za dopustitev revizije je tako kljub navidezni obsežnosti vsebinsko popolnoma prazen, saj ne vsebuje nikakršnih relevantnih pojasnil, temveč v celoti prezre odgovore pritožbenega sodišča in z njimi ne polemizira oziroma se do njih sploh ne opredeljuje.

8. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP, vključno z v njem vsebovano stroškovno zahtevo, zavrglo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Stranka se lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP sama zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki.
² Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003.
³ Prim. denimo II DoR 341/2019, II DoR 382/2019 in številne druge.

Datum zadnje spremembe:

26.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 142/2020
• Sklep II DoR 177/2013
• VSRS sklep II DoR 201/2015