<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II Ips 34/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:II.IPS.34.2020
Evidenčna številka:VS00036688
Datum odločbe:24.07.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sodba Cp 491/2020
Datum odločbe II.stopnje:05.02.2020
Senat:Jan Zobec (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:neposredna revizija - dopustitev revizije - zavrženje revizije

Jedro

Sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana šele 14. 6. 2019, kar je po začetku uporabe ZPP-E. Glede na določilo 125. člena ZPP-E se zato postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah ZPP, ki veljajo po uveljavitvi novele.

Izrek

Revizija z dne 26. 3. 2020 se zavrže.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je o še spornem delu tožbenega zahtevka prvič razsodilo s sodbo P 224/1998 z dne 12. 4. 2011 in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku za obdobje 1. 1. 1996 do 28. 2. 2011 plačati 223.933,33 EUR rente, skupaj z zakonskimi obrestmi in zmanjšano za plačanih 21.745,24 in 14.472,28 EUR. Nadalje je razsodilo, da mora tožena stranka tožniku od 28. 2. 2011 dalje plačevati mesečno rento, in sicer za vsak mesec v neto višini 1.471,30 EUR, z zapadlostjo vsakega zadnjega dne v mesecu, v primeru zamude z obrestmi. V presežku je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Višje sodišče je s sodbo Cp 620/2011 z dne 9. 2. 2012 pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo tožnika glede vprašanj: ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik prepozno ugovarjal, da je pri izračunu izgubljenega zaslužka treba upoštevati rast povprečnih plač, in ali v primeru, ko je oškodovanec samostojni podjetnik, pri izračunu izgubljenega zaslužka res ni primerna revalorizacija z upoštevanjem rasti povprečnih plač.

4. Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila neposredno revizijo.

5. Vrhovno sodišče je o reviziji tožnika, vloženi na podlagi dopustitve, in o neposredni reviziji tožene stranke odločilo z odločbo II Ips 78/2013 z dne 11. 7. 2013. Tožnikovo revizijo je zavrnilo, češ da je izbira metode valorizacije materialnopravno vprašanje, zato z ugovorom o njeni uporabi tožnik ne more biti prekludiran, a renta ni preživninska, temveč odškodninska obveznost, zato sodiščema rente ni bilo treba valorizirati upoštevajoč rast plač. Reviziji tožene stranke je Vrhovno sodišče ugodilo, sodbi nižjih sodišč je v izpodbijanem delu razveljavilo ter je zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. V novem sojenju je sodišče prve stopnje s sodbo P 125/2017 z dne 14. 6. 2019 v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo rente.

7. Višje sodišče je s sodbo Cp 491/2020 z dne 5. 2. 2020 zavrnilo tožnikovo pritožbo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

8. Proti tej sodbi (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) tožnik vlaga neposredno revizijo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ji ugodi in odločitvi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga razveljavitev obeh odločb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. Tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila.

Odločitev o reviziji

10. Revizija ni dovoljena.

11. Novela Zakona o pravdnem postopku - E (v nadaljevanju ZPP-E) se je začela uporabljati 14. 9. 2017. V njenih prehodnih in končnih določbah (125. člen) je določeno, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona.

12. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje prvo sodbo izdalo pred uveljavitvijo ZPP-E (12. 4. 2011), a je bila ta kasneje v ugodilnem delu razveljavljena. Postopek pred sodiščem prve stopnje se zato z njeno izdajo ni končal. Sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana šele 14. 6. 2019, kar je po začetku uporabe ZPP-E. Glede na določilo 125. člena ZPP-E se zato postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki veljajo po uveljavitvi novele.1

13. ZPP-E je neposredno revizijo ukinil. Revizija je dovoljena le, če jo je Vrhovno sodišče pred tem dopustilo. Ker tožnikova revizija ni bila dopuščena,2 jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP).

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Primerjaj sklep VS RS II Ips 55/2019 z dne 17. 10. 2019 in tam navedeno sodno prakso.
2 Revizijsko sodišče ni spregledalo, da je tožnik v zvezi z isto sodbo višjega sodišča vložil tudi predlog za dopustitev revizije (DoR 149/2020), o katerem Vrhovno sodišče še ni odločilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) - ZPP-E - člen 125
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 377

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5NTU5