VSRS Sodba U 3/2020-6

Jedro

Sodni svet mora tudi v okviru odločanja po prostem preudarku ustrezno obrazložiti svojo odločitev, če ta odstopa od ocene sodniške službe. Iz odločbe Sodnega sveta morajo biti razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, ali je Sodni svet podatke o delu sodnika celostno ovrednotil in pri tem tudi pojasnil, katerim kriterijem ocenjevanja iz 28. člena ZSS daje večjo težo.

Vrhovno sodišče je v istovrstnem sporu zavzelo stališče, da ni niti logična niti smiselna zahteva Sodnega sveta, da se pri odločanju o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikova nadpovprečnost presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero. Starejše ocene sodnikovega dela so namreč že utemeljile napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega od formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS, kar pomeni, da je bilo predhodno delo sodnika že upoštevano pri odločanju o napredovanju na položaj svetnika.

Razlaga 34.a člena ZSS, kakršna izhaja iz izpodbijane odločbe, to je, da bi sodnik, ki želi hitreje napredovati na podlagi četrtega odstavka 34.a člena ZSS, moral izkazati ne le nadpovprečnost, temveč bi njegovi rezultati morali biti izrazito izstopajoči, ni le v nasprotju s samim besedilom zakona, temveč tudi z namenom te oblike napredovanja, ki je v tem, da nadpovprečno usposobljeni sodniki z ustreznimi izkušnjami ostanejo na sodišču nižjega položaja in prispevajo k hitrejšemu in učinkovitejšemu delu na tem sodišču.

V istovrstni zadevi je Vrhovno sodišče v sklepu U 1/2020 z dne 17. 2. 2020 že zavzelo stališče, da obstoj formalnih pogojev, ki jih določa četrti odstavek 34.a člena ZSS, vzpostavlja domnevo, da obravnavani sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv. Pojasnilo je, da se s tem odpira polje presoje, znotraj katerega se mora Sodni svet vprašati, ali bi obravnavni sodnik, če bi se prijavil na razpis za prosto sodniško mesto z višjim sodniškim nazivom (v tožničinem primeru za prosto mesto okrožnega sodnika), v postopku lahko uspel. Navedeno pomeni, da je določbo četrtega odstavka 34.a člena ZSS zato treba razlagati tako, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku, kot je obravnavani, opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv ob upoštevanju vseh meril, ki jih določa 28. člena ZSS. Takšne presoje pa Sodni svet v tej zadevi ni opravil.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Sodnega sveta Republike Slovenije Su 350/2019-6 z dne 5. 12. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Sodni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju Sodni svet) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničin predlog za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu. Zavrnitev predloga je utemeljil s tem, da ugotovitve in podatki o dosedanjem delu tožnice kažejo, da gre za prizadevno, odgovorno in učinkovito sodnico s poglobljenim strokovnim znanjem in dobrimi osebnostnimi lastnostmi ter socialnimi veščinami, vendar pa doseženi rezultati tako po kriteriju delovne storilnosti kot po kriteriju strokovnega znanja niso izrazito izstopajoči in zato ne dajejo zadostne podlage za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv.

2. Zoper navedeno odločbo tožnica vlaga tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (ZSSve). Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni in tožnico imenuje v naziv okrožne sodnice oziroma podrejeno izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Navaja, da tožnica izpolnjuje oba pogoja, ki ju četrti odstavek 34.a člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS, Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami) določa za napredovanje okrajnih oziroma okrožnih sodnikov v neposredni višji sodniški naziv. Od imenovanja tožnice na položaj okrajne sodnice svetnice so pretekla več kot tri leta, z zadnjima ocenama sodniške službe z dne 16. 11. 2018 in 17. 10. 2019 pa je bilo ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Sodni svet je zaključil, da tožničina nadpovprečnost ni na tako izraziti ravni, da bi opravičevala napredovanje v višji sodniški naziv, pri čemer ZSS pojma izrazite nadpovprečnosti sploh ne pozna. Sodni svet je pri svoji odločitvi upošteval rezultate tožničinega dela skozi celotno sodniško kariero, česar pa v drugih primerljivih primerih ni storil, s čimer je bilo kršeno ustavno načelo enake obravnave. Sklep Sodnega sveta z dne 5. 9. 2019 o pridobivanju podatkov o delu sodnika skozi celotno njegovo sodniško kariero se nanaša na predloge okrožnih sodnikov za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv oziroma na predloge sodnikov prve in druge stopnje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv, vendar pa tožnica ni niti okrožna sodnica niti ni podala predloga za izjemno napredovanje. V zvezi s podatki o delovni storilnosti pojasnjuje, da so sodniki, ki odločajo o prekrških na Okrajnem sodišču v Ljubljani, bolj obremenjeni s težjimi zadevami, zato zgolj primerjava statističnih podatkov o številu rešenih zadev ne more biti edini pokazatelj sodnikovih delovnih sposobnostih. Sodni svet ne bi smel uporabiti podatka o tožničinem pritožbenem uspehu v letu 2016, saj je že po izdelavi ocene sodniške službe Ustavno sodišče RS pritrdilo odločitvi tožnice v zadevi, ki jo je pritožbeno sodišče pred tem razveljavilo. Upoštevajoč naknadno odločitev Ustavnega sodišča RS bi se zadeva morala šteti za potrjeno, kar bi pomenilo, da je tožnica dosegla 71 % pritožbeni uspeh (in ne 57,1 %, kot je navedeno v izpodbijani odločbi). To izhaja tudi iz mnenja vodje oddelka za prekrške Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 9. 2019 in iz tožničinega osebnega spisa, s čimer se Sodni svet očitno ni seznanil. Izpodbijana odločba je očitno nerazumna in arbitrarna.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je svoj spis Su 350/2019.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožnica v tem upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bil zavrnjen njen predlog za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu. Takšno napredovanje omogoča določba četrtega odstavka 34.a člena ZSS po katerem ne glede na določbo prvega odstavka istega člena¹ lahko okrajni oziroma okrožni sodnik svetnik na istem sodniškem mestu napreduje v neposredno višji sodniški naziv, če so pretekla najmanj tri leta od imenovanja sodnika na položaj svetnika in če iz ocene sodniške službe izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.

6. V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da Sodni svet pri odločanju o napredovanju ni vezan na oceno sodniške službe, ki jo poda personalni svet, ampak odloča po prostem preudarku.² Glede izpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje Sodni svet zato lahko odloči drugače od personalnega sveta, vendar pa mora imeti v primeru drugačne odločitve zanjo utemeljene razloge, še posebej, če takšna odločitev temelji na strožji oceni predpisanih kriterijev.³

7. V sodni praksi je tudi uveljavljeno stališče, da je Sodnemu svetu z namenom uresničevanja ustavne vloge, ki mu je zaupana pri prevzemanju dela odgovornosti za stanje v sodstvu, nujno treba priznati pristojnost, da odloči, kateri kriterij ocenjevanja iz 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki jo sodnik opravlja kot nosilec sodne oblasti.⁴

8. Pri tem je treba upoštevati, da je že zakonodajalec sam močno zožil maneverski prostor za uporabo prostega preudarka s tem, da je v četrtem odstavku 34.a člena ZSS določil dva pogoja, ki morata biti izpolnjena, da lahko okrajni oziroma okrožni sodnik svetnik na istem sodniškem mestu napreduje v neposredno višji sodniški naziv. Ta dva pogoja sta, da so od imenovanja sodnika na položaj svetnika pretekla najmanj tri leta in da iz ocene sodniške službe izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Tako opredeljena pogoja pomenita, da mora Sodni svet tudi v okviru odločanja po prostem preudarku ustrezno obrazložiti svojo odločitev, če ta odstopa od ocene sodniške službe. Iz odločbe Sodnega sveta morajo biti razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, ali je Sodni svet podatke o delu sodnika celostno ovrednotil in pri tem tudi pojasnil, katerim kriterijem ocenjevanja iz 28. člena ZSS daje večjo težo.

9. Zaključek izpodbijane odločbe, da rezultati tožnice tako po kriteriju delovne storilnosti kot po kriteriju strokovnega znanja niso izrazito izstopajoči, ne omogoča takšnega preizkusa, kar še zlasti velja za podatke iz zadnjih dveh ocen sodniške službe⁵, ki sta edini lahko relevantni. Tožnica neutemeljenost upoštevanja podatkov iz predhodnih starejših ocen sodniške službe (Sodni svet v odločbi povzema tudi podatke o storilnosti tožnice v obdobju od 2005 do 2014) utemeljuje predvsem s tem, da se sklep Sodnega sveta z dne 5. 9. 2019 o pridobitvi podatkov o delu sodnika skozi celotno njegovo sodniško kariero nanaša le na okrožne sodnike, ki želijo hitreje napredovati na podlagi četrtega odstavka 34.a člena ZSS in ne na okrajne sodnike. Vrhovno sodišče je v istovrstnem sporu⁶ zavzelo stališče, da ni niti logična niti smiselna zahteva Sodnega sveta, da se pri odločanju o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikova nadpovprečnost presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero. Starejše ocene sodnikovega dela so namreč že utemeljile napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega od formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS, kar pomeni, da je bilo predhodno delo sodnika že upoštevano pri odločanju o napredovanju na položaj svetnika.

10. Razlaga 34.a člena ZSS, kakršna izhaja iz izpodbijane odločbe, to je, da bi sodnik, ki želi hitreje napredovati na podlagi četrtega odstavka 34.a člena ZSS, moral izkazati ne le nadpovprečnost, temveč bi njegovi rezultati morali biti izrazito izstopajoči, ni le v nasprotju s samim besedilom zakona, temveč tudi z namenom te oblike napredovanja, ki je v tem, da nadpovprečno usposobljeni sodniki z ustreznimi izkušnjami ostanejo na sodišču nižjega položaja in prispevajo k hitrejšemu in učinkovitejšemu delu na tem sodišču.

11. Bistveno strožji kriteriji za napredovanje od predpisanih so zato lahko vprašljivi, še zlati ob upoštevanju omejitev, ki jih v zvezi s to obliko napredovanja vsebuje nadaljnje besedilo določbe 34.a člena ZSS. Ta namreč določa, da pri tem napredovanju sodnik lahko doseže največ naziv višjega sodnika, na istem sodniškem mestu pa ne more biti imenovan na položaj višjega sodnika svetnika.

12. Tudi sicer iz celotne sistematike 34.a člena ZSS ne izhaja podlaga za vpeljavo nekakšnega vmesnega standarda med izjemnostjo (prvi odstavek 34.a člena ZSS) in nadpovprečnostjo (četrti odstavek 34.a člena ZSS), ki bi pomenil standard izrazite nadpovprečnosti oziroma izstopajoče nadpovprečnosti. Primerjava določb, ki urejata izjemno in hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv, ne daje podlage za zaključek, da bi tožnica za hitrejše napredovanje morala izkazati izstopajočo nadpovprečnost.

13. V istovrstni zadevi je Vrhovno sodišče v sklepu U 1/2020 z dne 17. 2. 2020 že zavzelo stališče, da obstoj formalnih pogojev, ki jih določa četrti odstavek 34.a člena ZSS, vzpostavlja domnevo, da obravnavani sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv. Pojasnilo je, da se s tem odpira polje presoje, znotraj katerega se mora Sodni svet vprašati, ali bi obravnavni sodnik, če bi se prijavil na razpis za prosto sodniško mesto z višjim sodniškim nazivom (v tožničinem primeru za prosto mesto okrožnega sodnika), v postopku lahko uspel. Navedeno pomeni, da je določbo četrtega odstavka 34.a člena ZSS zato treba razlagati tako, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku, kot je obravnavani, opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv ob upoštevanju vseh meril, ki jih določa 28. člena ZSS. Takšne presoje pa Sodni svet v tej zadevi ni opravil.

14. Ker tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila standarda nadpovprečnosti, kakor ga zakon določa za hitrejše napredovanje na podlagi četrtega odstavka 34.a člena ZSS, je Vrhovno sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Tožena stranka bo morala o tožničinem predlogu za hitrejše napredovanje ponovno odločati ob upoštevanje takšne napolnitve kriterija nadpovprečnosti, kot je nakazana v zgornjih točkah tega sklepa.

-------------------------------
¹ Ta določa, da sodnik lahko iz posebno utemeljenih razlogov napreduje v neposredno višji sodniški naziv (okrožni, višji, vrhovni sodnik), pri čemer o takšnem napredovanju odloči Sodni svet na predlog Personalnega sveta, ki je pristojen za oceno sodniške službe.
² Glej odločbe VS RS X Ips 184/2012 z dne 5. 7. 2012, U 8/2019 z dne 13. 1. 2020.
³ Prim. sklep U 1/2020 z dne 18. 2. 2020.
⁴ Prim. sklep U 2/2020 z dne 17. 1. 2020 in U 1/2020 z dne 17. 2. 2020 in sodbo X Ips 404/2014 z dne 10. 12. 2015.
⁵ Ti se nanašata na ocenjevalno obdobje od 2015 do 2017 in od 1. 1. 2018 do 30. 6. 2018.
⁶ Sklep U 1/2020 z dne 17. 1. 2020.

Datum zadnje spremembe:

25.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep U 2/2020-12
• VSRS Sklep U 1/2020-8
• VSRS Sodba U 8/2021-7