<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba II Ips 99/2019

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:II.IPS.99.2019
Evidenčna številka:VS00035859
Datum odločbe:12.06.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cp 595/2018
Datum odločbe II.stopnje:27.11.2018
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o preužitku - pogoji za izpodbijanje - obstoj terjatve - zapadlost terjatve - dopolnilna sodba - dopuščena revizija

Jedro

Za izpodbijanje pravnih dejanj ni nujno, da ima upnik v rokah izvršilni naslov (npr. pravnomočno sodbo), ki ga ni bilo mogoče izvršiti. Dovolj je, da ima obstoječo in zapadlo terjatev do dolžnika.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijana dopolnilna sodba spremeni tako, da se glasi:

Predlogu za dopolnitev sodbe se ugodi in se izrek sodbe I Cp 595/2018 z dne 18. 9. 2018 dopolni tako, da se na koncu I. točke izreka doda nov stavek, ki se glasi: „in do višine njene terjatve 8.446,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 dalje do plačila ter pravdnih stroškov v višini 4.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2017 do plačila po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 231/2017 z dne 2. 10. 2017.”

II. Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 799,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Tožbeni zahtevek in trditve pravdnih strank

1. Tožnica je zoper toženko vložila paulijansko tožbo. Zahtevala je ugotovitev, da sporni posel (pogodba o preužitku) za tožnico nima pravnega učinka in zavezo toženki, da je dolžna na prejetih nepremičninah dopustiti rubež s prodajo in razdelitvijo kupnine. Trdila je, da je Višje sodišče v Mariboru s sodbo I Cp 497/2017 z dne 1. 8. 2017 (v pravdni zadevi tožnice zoper A. A., rojeno leta 1931) razsodilo, da je preužitkarica dolžna po sodbi P 161/2014 (sedaj P 231/2017) plačati tožnici 33.388,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede zneska v višini 8.446,82 EUR je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Terjatev v višini 41.835,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in do plačila pravdnih stroškov še vedno obstoji.

2. Toženka je ugovarjala, da pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj niso izpolnjeni. Pogodba o preužitku je bila sklenjena z namenom, da se zagotovi dosmrtno preživljanje preužitkarice. Ni bila sklenjena z namenom, da se preužitkarica izogne plačilu dolga do tožnice.

Ugotovljeno dejansko stanje

- A. A. (dolžnica oziroma preužitkarica, rojena leta 1931) in toženka (prevzemnica) sta sklenili pogodbo o preužitku v obliki notarskega zapisa SV ... z dne 7. 11. 2016. Toženka je preužitkaričina snaha.

- Iz delne pravnomočne sodbe P 161/2014 z dne 2. 12. 2016 ter sodbe in sklepa I Cp 497/2017 z dne 1. 8. 2017 izhaja, da je preužitkarica (dolžnica) dolžna plačati tožnici (upnici) 33.388,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 do plačila. Sodba z dne 2. 12. 2016 je postala pravnomočna 1. 8. 2017 za dolg v višini 33.388,58 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, glede zavrnilnega dela za 8.446,82 EUR s pravdnimi stroški pa je bila razveljavljena in vrnjena v novo sojenje.

- Preužitkarica tožničine terjatve ni poravnala. Izvršilni postopek ni bil uspešen. Preužitkarica nima drugega premoženja (niti prihodkov), na podlagi katerega bi lahko poplačala dolg po sodbi P 161/2014. Namen sklenitve izpodbijanega pravnega posla je bil izogniti se plačilu tožničine terjatve. Toženki je bilo znano, da preužitkarica zaradi sklenjene pogodbe o preužitku nima sredstev za izpolnitev tožničine terjatve.

Odločitev sodišča prve stopnje

3. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Presodilo je, da pogodba o preužitku, s katero je A. A. starejša (rojena leta 1931) prenesla lastninsko pravico na v I. točki izreka opredeljenih nepremičninah iz k. o. ... na toženko, v razmerju do tožnice nima pravnega učinka (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da na teh nepremičninah dopusti rubež s cenitvijo in prodajo na javni dražbi (II. točka izreka). Odločilo je o stroških postopka (III. točka izreka). Pojasnilo je, da so izpolnjene vse predpostavke za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj iz Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in da je tožničina terjatev za dolg v višini 33.388,58 EUR zapadla v plačilo, o preostalem delu terjatve pa še ni bilo pravnomočno odločeno. Po stališču sodišča prve stopnje je tožničina terjatev, ki jo je uveljavljala v postopku P 161/2014, zapadla.

Odločitev sodišča druge stopnje

4. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženkini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da pogodba o preužitku nasproti tožnici nima pravnega učinka do višine njene terjatve v višini 33.388,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženki je naložilo, da za izterjavo te terjatve dovoli izvršbo na nepremičninah in da tožnici povrne pravdne stroške. Pravno neučinkovitost izpodbijanega posla je omejilo v skladu z 260. členom OZ. Naknadno je na tožničin predlog izdalo še dopolnilno sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek nad višino terjatve 33.388,58 EUR s pripadki. V dopolnilni sodbi je pojasnilo, da je tožnica k predlogu za izdajo dopolnilne sodbe prvič v tem postopku predložila sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 231/2017 z dne 2. 10. 2017, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka C. C. dolžna plačati tožnici B. B. še 8.446,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 do plačila ter ji povrniti 4.300,00 EUR pravdnih stroškov. Ker se tožnica na to sodbo v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala v smislu, da je bilo tudi o tem delu terjatve že odločeno, te sodne odločbe oziroma v njej dosojene terjatve v postopku izdaje dopolnilne sodbe ni mogoče upoštevati.

5. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 46/2019 z dne 14. 3. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je višje sodišče (ne)pravilno presodilo, da pravni posel za tožnico nima pravnega učinka le do višine terjatve 33.388,58 EUR.

Revizija tožeče stranke

6. Tožnica vlaga revizijo zoper dopolnilno sodbo v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje. Predlaga razveljavitev izpodbijane dopolnilne sodbe in zavrnitev toženkine pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Izpodbijana dopolnilna sodba je nezakonita in nelogična. Očitno je sodišče druge stopnje tožničino aktivno legitimacijo izvajalo iz 16. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki kot upnika označuje osebo, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe. Iz 255. člena OZ ne izhaja, da je upnik zgolj tisti, ki razpolaga z izvršljivo terjatvijo. Upnik v smislu 255. člena OZ je oseba, ki ima do dolžnika izkazano in zapadlo terjatev. Ne strinja se s stališčem, da je pogoj za izpodbijanje dolžnikovih dejanj izvršljiva terjatev. OZ takšnega pogoja ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je trditvam o dolgu v višini 41.835,40 EUR sledilo. Poplačilo terjatve je prepustilo izvršilnemu sodišču.

7. Toženka ni podala odgovora na revizijo.

Presoja utemeljenosti revizije

8. Revizija je utemeljena.

9. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 325. člena določa, da lahko stranka v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Tožnica je v predlogu za dopolnitev sodbe sodišča druge stopnje trdila, da sodišče ni upoštevalo pravnomočne sodbe P 231/2017, s katero je bilo A. A. (rojeni 1931) naloženo, da ji plača 8.446,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 dalje do plačila in povrne na 4.300,00 EUR odmerjenih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti, to je od 3. 11. 2017 dalje.

10. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje v prvotni sodbi odločilo le o zahtevku, ki se je nanašal na terjatev v višini 33.388,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, čeprav se je celoten tožbeni zahtevek nanašal na terjatev v višini 41.835,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. O zahtevku, ki se nanaša na terjatev po sodbi P 161/2014 z dne 2. 12. 2016 v delu, ki presega 33.388,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je bilo prvič vsebinsko in izrecno odločeno šele z dopolnilno sodbo sodišča druge stopnje.

11. Sodišče druge stopnje je z dopolnilno sodbo zahtevek glede tožničine terjatve, ki presega 33.388,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po sodbi P 161/2014, neutemeljeno zavrnilo. Zaključek izpodbijane dopolnilne sodbe, da terjatve v višini 8.446,82 EUR ni mogoče upoštevati, ker tožnica vse do predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni zatrjevala, da je bilo tudi o tem delu terjatve pravnomočno odločeno, je napačen. OZ v 255. členu določa, da lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Za izpodbijanje pravnih dejanj ni nujno, da ima upnik v rokah izvršilni naslov (npr. pravnomočno sodbo), ki ga ni bilo mogoče izvršiti. Dovolj je, da ima obstoječo in zapadlo terjatev do dolžnika.1 Bistveno je, da je tožnica zatrjevala, da ima nasproti preužitkarici zapadlo terjatev v višini 41.835,40 EUR in da toženka ne višini ne zapadlosti te terjatve v tem postopku ni ugovarjala. Zgolj dejstvo, da med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni priložila sodbe P 231/2017 z dne 2. 10. 2017, ne more biti razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ugotovitev neveljavnosti preužitkarske pogodbe tudi v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 8.445,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški.

12. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano dopolnilno sodbo spremenilo tako, da se tožničinemu predlogu za izdajo dopolnilne sodbe ugodi in se izrek sodbe I Cp 595/2018 z dne 18. 9. 2018 dopolni tako, da pogodba o preužitku nima pravnega učinka tudi do višine tožničine terjatve 8.446,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 do plačila in pravdnih stroškov v višini 4.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2017 do plačila po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 231/2017 z dne 2. 10. 2017.

13. Zaradi spremembe izpodbijane sodbe je toženka dolžna tožnici povrniti njene revizijske stroške (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo2 in upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR, ki velja v času odločanja Vrhovnega sodišča o reviziji, znašajo 799,00 EUR (izredno pravno sredstvo po tar. št. 21/3 - 750 točk z 22 % DDV-jem ter stroški takse za vložitev revizije v višini 250,00 EUR). Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 M. Juhart v: M. Juhart in N. Plavšak (rd.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 253. Glej tudi sklep VS RS II Ips 494/2006 z dne 9. 7. 2008 ter sodbo in sklep III Ips 98/2005 z dne 20. 6. 2006.
2 Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 255

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5NDMx