VSRS Sklep X DoR 4/2020-3

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, po katerem upravičenec z odločbo o pravici do koriščenja sredstev iz naslova ukrepov LEADER za vodenje lokalne akcijske skupine (LAS) ni pridobil nobene materialne pravice.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilno stališče, po katerem upravičenec z odločbo o pravici do koriščenja sredstev iz naslova ukrepov LEADER za vodenje lokalne akcijske skupine (LAS) ni pridobil nobene materialne pravice?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z navedeno sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 33151-26/2008/264 z dne 12. 10. 2015, s katero je bilo zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v tam navedeni odločbi o pravici do sredstev, ugodeno v višini 19.103,75 EUR, del zahtevka v višini 7.855,04 EUR pa je bil zavrnjen (1. točka izreka odločbe).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe, izdane v novem sojenju po sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 47/2017 z dne 10. 4. 2019, je Upravno sodišče ponovno pojasnilo, da je bil sporni zahtevek za izplačilo sredstev zadnji za obdobje 2007-2013 in pritrjuje ugotovitvi, da tožeča stranka razlike v višini 3.927,52 EUR (nastale v zvezi s sredstvi za leto 2009) ni upoštevala kot porabljena sredstva (sedmi odstavek 102. člena Uredbe PRP¹) in s tem za navedeni znesek prekoračila dovoljeno porabo, ter pritrdilo pravilnosti podvojitve zneska (na 7.855,04 EUR). Ugovor o posegu v pridobljene pravice tožeče stranke na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb je zavrnilo in presodilo, da tožeča stranka z odločbo z dne 13. 8. 2012 ni pridobila nobene materialne pravice. Ta odločba namreč ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev, kar zahteva evropska zakonodaja (24. člen Uredbe 65/2011/EU² in nacionalni predpis (53. in 56. člen Zakona o kmetijstvu, v nadaljevanju ZKme-1). Podlago za naknadno zmanjšanje pravice tožeče stranke do sofinanciranja je tožena stranka imela v sedmem odstavku 102. člena Uredbe PRP. Sodišče je namreč zavrnilo očitek, da gre pri Uredbi PRP za podzakonski akt, ki ne sme na novo določati pravic in obveznosti subjektov in ne more posegati v pravice, ki jih je tožeča stranka pridobila na podlagi pravnomočne odločbe. Ocenilo je, da sporno določilo (sedmega odstavka 102. člena?) te uredbe ne določa pravic in obveznosti, ampak pravila, ki se nanašajo na porabljena sredstva in s tem na upravičenost izdatkov. Podlago, da lahko nacionalni uredbodajalec predpiše, kateri stroški štejejo kot upravičeni in za katere se podpora ne odobri, sodišče vidi v 3. točki 71. člena Uredbe 1698/2005/ES.³ Sporna ureditev zato ni v nasprotju z Ustavo RS in zakoni. Ker je tožeča stranka glede na večje število že prej vloženih zahtevkov za izplačilo poznala določbo sedmega odstavka 102. člena Uredbe PRP, se ne more uspešno sklicevati na četrti stavek prvega odstavka 30. člena Uredbe 65/2011/EU.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)⁴ izpolnjeni glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu dopustilo revizijo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Vrhovno sodišče na v izreku tega sklepa navedeno vprašanje še ni odgovorilo. Glede na sprejete ukrepe za razvoj podeželja, zaradi katerih so bila (in bodo) številnim zainteresiranim subjektom (ob izpolnjevanju pogojev) odobrena nepovratna sredstva iz tega naslova, bo odgovor na vprašanje pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava v vseh primerljivih zadevah, pri tem pa lahko izpodbijana odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 337/2017.

6. Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

----------------

¹ Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013.

² Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja.

³ Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz EKSRP.

⁴ Na podlagi prvega odstavka 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) namreč spremenjeni prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 59/2018-12
• UPRS Sodba III U 260/2019-10
• VSRS Sklep X Ips 59/2017