VSRS Sklep II DoR 284/2020

Jedro

Predlogu se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:

- ali je pravilna razlaga nižjih sodišč, da je odločitev o odpovedi pravici do uveljavljanja povračila dane pomoči (prvi odstavek 129. člena ZD) v izključni domeni dajalca pomoči,

- ali je ustavno skladna razlaga sodišča druge stopnje, da prvi odstavek 129. člena ZD Republiki Sloveniji/občini omogoča, da se odpove pravici do povračila te pomoči le v primeru, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci (prvi dedni red), ki so sami potrebni pomoči.

Izrek

Predlogu se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:

1. Ali je pravilna razlaga nižjih sodišč, da je odločitev o odpovedi pravici do uveljavljanja povračila dane pomoči (prvi odstavek 129. člena ZD) v izključni domeni dajalca pomoči?

2. Ali je ustavno skladna razlaga sodišča druge stopnje, da prvi odstavek 129. člena ZD Republiki Sloveniji/občini omogoča, da se odpove pravici do povračila te pomoči le v primeru, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci (prvi dedni red), ki so sami potrebni pomoči?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je, ker je Mestna občina Ljubljana prijavila terjatev iz naslova plačil in doplačil oskrbnih stroškov za čas od 1. 1. 1992 do 14. 4. 2017 v višini 135.904,48 EUR, omejilo dedovanje do višini prijavljenih terjatev, in sicer tako, da je premoženje zapustnika (to obsega solastni delež 1/8 nepremičnine stavbe 15 in stavbe 16, k. o. ..., denarna sredstva pri NLB, d. d., in neizplačana pokojnina pri ZPIZ) izroči Mestni občini Ljubljana.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo dedičev zavrnilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Dediči proti odločbi sodišča druge stopnje vlagajo predlog za dopustitev revizije. Zastavljajo vprašanje: Ali je ureditev instituta omejitve dedovanja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu (128. in 129. člen ZD, zlasti pa določbe prvega odstavka 129. člena ZD), v delu, ko dajalcu pomoči (RS ali občini) dalje zgolj možnost, da se pravici do povračila dane pomoči lahko odpove v primeru, če so dediči prejemnika pomoči (in še to le, če so dediči zapustnikov zakonec in otroci) sami potrebni pomoči ali če bi premoženje, ki bo postalo last države oziroma občine, zanjo predstavljalo breme, ko bi pa zakon (upoštevajoč pravico do socialne varnosti (50. člen URS) in dejstvo, da je RS socialna država (2. člen URS)), v primeru, da je kateri koli zakoniti dedič ne le potreben pomoči, pač pa tudi v primeru, da bi ga uveljavitev omejitve dedovanja spravila v resno socialno stisko, moral naložiti državi oziroma občini dolžnost odpovedati se omejitvi dedovanja oziroma dati zakonitim dedičem (vsem, ne le zakoncu in otrokom) pravico, da v takšnem primeru omejitvi dedovanja nasprotujejo oziroma bi zakon moral v takem primeru omejitev dedovanja določiti kot nedopustno?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; kar je zlasti v primerih, ko sodne prakse ni oziroma ta ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede postavljenih vprašanj, kot izhajata iz izreka tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu v skladu z drugim odstavkom 367. a člena ZPP dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1667/2021
• VSRS Sklep II DoR 152/2017
• VSC sklep Cp 671/2016