VSRS Sklep II DoR 386/2020

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali je pravilna odločitev sodišča, da je pogoj nesposobnosti obvladovanja ravnanja osebe iz 4. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr izpolnjen, če je oseba nesposobna obvladovanja svojega ravnanja zaradi terapije, ki ni običajna in odstopa od običajnih praks tako glede terapije kot glede odmerkov, prav takšna odstopanja pri predpisani terapiji pa lahko povzročijo višjo stopnjo agresivnosti ali nemira in vplivajo na stopnjo sposobnosti obvladovanja ravnanja in torej njena nesposobnost obvladovanja ni posledica duševne motnje?

- Ali je dopustno nadaljnje zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve, četudi izvedenec psihiater ugotovi, da obstaja milejši ukrep, ki ga pri nas ni?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali je pravilna odločitev sodišča, da je pogoj nesposobnosti obvladovanja ravnanja osebe iz 4. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr izpolnjen, če je oseba nesposobna obvladovanja svojega ravnanja zaradi terapije, ki ni običajna in odstopa od običajnih praks tako glede terapije kot glede odmerkov, prav takšna odstopanja pri predpisani terapiji pa lahko povzročijo višjo stopnjo agresivnosti ali nemira in vplivajo na stopnjo sposobnosti obvladovanja ravnanja in torej njena nesposobnost obvladovanja ni posledica duševne motnje?

- Ali je dopustno nadaljnje zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve, četudi izvedenec psihiater ugotovi, da obstaja milejši ukrep, ki ga pri nas ni?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženki zdravljenje na varovanem oddelku Socialno varstvenega zavoda Hrastovec podaljša od 5. 6. 2020 dalje za 6 mesecev. Na podlagi izvedenskega mnenja je ugotovilo, da je razpoloženje nasprotne udeleženke zelo spremenljivo, od prešernega do stanj obupa, tudi s samomorilnim vedenjem. Ugotovilo je, da je njena stopnja empatije zelo nizka, da je brez sposobnosti tolerance na stres ali pritiske in se odziva brez razmisleka. Prisotno je nepredvidljivo samopoškodbeno vedenje. Stik z realnostjo je mestoma prekinjen, večinoma odvisen od reakcij na vsakodnevne običajne življenjske dogodke. Izvedenec je ocenil, da gre pri nasprotni udeleženki za duševno motnjo (čustveno neuravnovešena osebnostna motenost-impulzivni tip), ki pa je zelo huda, na meji sprejemljivega in zmožnega za preživetje v socialnem okolju. Ni mogel točno ugotoviti, kako pogosti so njeni psihični preboji, ko je stik z realnostjo porušen. Tudi ni mogel ugotoviti, ali so njene navedbe, da jo sostanovalci otipavajo, del blodenj ali pa resnica. Izvedenec je navedel, da za nasprotno udeleženko zdravljenje pod posebnim nadzorom ni smiselno, da bi bila ustrezna dolgotrajna vedenjsko psihoterapevtska obravnava v bolnišnici, da tovrstnih oblik terapij pri nas ni, na odprti enoti socialno varstvenega zavoda pa bi bila preveč ogrožena. Navedel je, da bi nasprotna udeleženka potrebovala postopno gradnjo zaupanja ter postopno socializacijo in učenje tehnik bivanja v odprti enoti v okviru kratkih samostojnih izhodov. Na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke in prič je sodišče ugotovilo, da nasprotna udeleženka prihaja v konflikt s sostanovalci, da se občasno tako razburi, da jo morajo fiksirati s pasovi, da je razbila steklo in se porezala, kar potrjuje oceno, da je njeno vedenje ogrožujoče. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh ugotovitev odločilo, da je zaenkrat upoštevajoč vse navedene okoliščine, hudo ogrožanje zdravja in življenja nasprotni udeleženki mogoče preprečiti le ob stalnem nadzoru na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je nasprotna udeleženka pritožila in opozorila, da iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi imela tako moteno presojo realnosti, da bi bili podani razlogi za ogrožanje. Posebej je opozorila, da je izvedenec ob zaslišanju povedal tudi, da ji je predpisana terapija, ki ni običajna in odstopa od običajnih praks tudi glede odmerkov in da takšna odstopanja pri terapiji lahko povzročijo višjo stopnjo agresivnosti ali nemira in vplivajo na stopnjo sposobnosti obvladovanja ravnanja. Navedla je, da je imela v obdobju dveh mesecev in pol le dva psihotična preboja, ki pa sta lahko povzročena z neustrezno terapijo, saj je sicer umirjena in sodelujoča. Poudarila je, da je nedopustno, da ji je po nepotrebnem omejena svoboda in bi morala biti deležna individualne terapije, kar je potrdil tudi izvedenec.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Povzelo je ugotovitve izvedenca in potrdilo oceno sodišča prve stopnje, da je dokazano hudo ogrožanje zdravja in življenje tako udeleženke kot drugih in je to zaenkrat mogoče preprečiti le ob stalnem nadzoru na varovanem oddelku. Dodalo je, da je treba udeleženki nuditi postopno socializacijo in učenje tehnik bivanja v odprti enoti v okviru kratkih samostojnih izhodov na lokaciji zavoda.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

− Ali je pravilna odločitev sodišča, da je pogoj nesposobnosti obvladovanja ravnanja osebe iz 4. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr izpolnjen, če je oseba nesposobna obvladovanja svojega ravnanja zaradi terapije, ki ni običajna in odstopa od običajnih praks tako glede terapije kot glede odmerkov, prav takšna odstopanja pri predpisani terapiji pa lahko povzročijo višjo stopnjo agresivnosti ali nemira in vplivajo na stopnjo sposobnosti obvladovanja ravnanja in torej njena nesposobnost obvladovanja ni posledica duševne motnje?

− Ali je dopustno nadaljnje zadržanje NU na varovanem oddelku SVZ brez njene privolitve, četudi izvedenec psihiater ugotovi, da obstaja milejši ukrep, ki ga pri nas ni?

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), izpolnjeni in je zato revizijo dopustilo glede obeh predlaganih vprašanj. Določbe ZPP je uporabilo na podlagi 37. in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II Ips 45/2020
• VSM Sklep I Cp 249/2021
• VDSS sodba Psp 159/2013