VSRS Sklep I R 87/2020

Jedro

Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopkih torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Kranju je v teku pravdni postopek I P 368/2018 zaradi ugotovitve lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 45/0, k. o. ..., ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje, imenovano „štala“, z zemljiščem.

2. Tožena stranka vlaga predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V njem obširno opisuje dosedanji potek pravdnih postopkov v zvezi z obravnavano nepremičnino pred Okrožnim sodiščem v Kranju, svoje domneve o „gorenjski navezi“, zlasti pa svoje nezadovoljstvo z nekaterimi razpravljajočimi sodnicami, izmed katerih še posebej izstopa predsednica Okrožnega sodišča v Kranju, z izvedenci, pričami, strankami in celo pooblaščencem nasprotne stranke. V postopkih naj ne bi bile storjene le številne, grobe procesne kršitve, temveč tudi kršitve temeljnih ustavnih pravic tožene stranke in njenega pooblaščenca. Zaslišane priče naj ne bi bile verodostojne in poštene, nekatera njihova ravnanja pa naj bi segala že na polja kaznivih dejanj. Vse opisano naj bi kazalo, da sojenje pred Okrožnim sodiščem v Kranju za toženo stranko ne more biti pošteno in nepristransko ter da se obravnavana pravdna zadeva ne bo zaključila prav kmalu in pravilno, to je v korist tožene stranke. Tožena stranka še pojasnjuje, da bi bil predlog za izločitev sodnice brez vsakršnega smisla, saj bi o njem odločala predsednica sodišča, ki je v tej zadevi takšen predlog enkrat že zavrnila, ravno tako ne bi bil smiseln istočasno podan predlog za izločitev predsednice sodišča, saj je slednja v izjavi glede že enkrat predlagane izločitve navedla neresnične podatke in se tako svoji izločitvi izognila. Tožena stranka predvideva, da bi zato tudi v bodoče ravnala na enak način. Po mnenju tožene stranke s prenosom pristojnosti ne bodo nastali nobeni posebni stroški oziroma se bo celo sledilo načelu ekonomičnosti postopka, saj bo na drugem sodišču zadeva pošteno razsojena že na podlagi dosedanjega dejanskega stanja in na prvem naroku, odločitev pa bo prestala pritožbeni preizkus. Postopek bo tako gotovo cenejši kot nadaljevanje postopka pred stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kranju.

3. Tožeča stranka v odgovoru na predlog prenosu pristojnosti nasprotuje. Po njenem mnenju tožena stranka v predlogu ne navaja nobenega tehtnega razloga za prenos zadeve na drugo pristojno sodišče, prav tako se postopek s tem ne bi laže izvedel. Med drugim pojasnjuje, da bi vsakršen prenos pristojnosti postopek, ki že tako ali tako traja nedopustno dolgo, še dodatno zavlekel. V tokratnem, tretjem ponovljenem sojenju, je bilo namreč opravljenih že deset narokov za glavno obravnavo, zato že z vidika ekonomičnosti prenos pristojnosti ni smiseln. Predlaga zavrnitev predloga in povrnitev stroškov, ki jih je imela z odgovorom na predlog.

4. Tožena stranka v vlogi z dne 6. 6. 2020 nasprotuje predlogu tožeče stranke za povrnitev priglašenih stroškov za odgovor na predlog, saj naj odgovor ne bi v ničemer prispeval k razrešitvi zadeve. V nadaljevanju vloge nasprotuje vsebini odgovora in pojasnjuje svoje videnje zadeve, katerega vsebina v bistvenem predstavlja ponovitev navedb iz predloga.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Med te okoliščine pa, kot je Vrhovno sodišče doslej že velikokrat pojasnilo, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče.¹ Institut delegacije pristojnosti namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopkih torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

7. Tožena stranka pa svoj predlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje prav z očitkom napačnega odločanja v konkretnem in ostalih pravdnih postopkih v zvezi s sporno »štalo« pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, za uveljavitev katerega so, kot že rečeno, strankam v postopku dane na razpolago zakonsko izrecno predvidene druge možnosti (pravna sredstva) za varstvo njihovih pravic in ki se jih je tožena stranka, kot izrecno navaja sama v predlogu, tudi sicer že (uspešno) poslužila.

8. V zvezi z v predlogu izraženim dvomom v objektivnost postopanja ostalih razpravljajočih sodnic Okrožnega sodišča v Kranju spričo dejstva, da je v eni od pravdnih zadev razpravljajoča sodnica tudi predsednica sodišča, pa je treba toženi stranki pojasniti, da predsednica sodišča praviloma ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.

10. Odločitev o stroških postopka v zvezi s predlogom se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Glej npr. sklep VS RS I R 62/2010 z dne 29. 4. 2010, I R 52/2012 z dne 5. 4. 2012, I R 80/2015 z dne 2. 7. 2015 in številne druge.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III R 13/2022
• VSRS Sklep I R 222/2018
• Sklep I R 51/2007