VSRS Sklep II Ips 124/2019

Jedro

ZPP dovoljuje revizijo pod pogojem, da je bila predhodno dopuščena. V obravnavanem primeru je bila dopuščena po predlogu zakonitega udeleženca, tj. Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe P., revizijo pa je vložil predlagatelj, ki je sicer eden od etažnih lastnikov te stavbe. Vložil jo je torej drug udeleženec nepravdnega postopka in ne tisti, na predlog katerega je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Oseba (stranka, udeleženec), ki ni vložila predloga za dopustitev revizije, pa pravice do revizije nima. Izjema bi lahko bila podana, če bi bil vlagatelj revizije s predlagateljem dopustitve revizije v razmerju enotnih sospornikov, zaradi česar se tudi nanj razteza učinek aktivnih koristnih dejanj drugega sospornika (196. in 197. člen ZPP). Za tak primer tu ne gre, saj na strani predlagatelja nastopa en sam etažni lastnik kot samostojni formalni udeleženec postopka.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec trpita vsak svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Predlagatelj je lastnik enega od posameznih delov večstanovanjske stavbe na naslovu P. (etažni lastnik) in je po pooblaščencu vložil predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Predlagal je, naj se ugotovi del nepremičnine z ID znakom ... kot pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi. V predlogu je kot nasprotnega udeleženca navedel zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča, kot udeleženca postopka pa („zaradi materialne udeležbe etažnih lastnikov stavbe“) upravnika večstanovanjske stavbe („ki zastopa vse ostale lastnike“), ki je imel istega pooblaščenca kot sam. Postopek se je začel po prej veljavnem Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL).

2. S sklepom z dne 27. 10. 2015 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so vsi drugi etažni lastniki stavbe, ki jih je ugotovilo po podatkih v zemljiški knjigi, udeleženci postopka in jih zastopa upravnik (po svojem pooblaščencu). Po uveljavitvi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega zakona in je zato po samem zakonu postala udeleženka postopka Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe ..., v okviru katere sodelujejo udeleženci, ki jih je poimensko navedlo že v sklepu 27. 10. 2015. Sklep temelji na določilu drugega odstavka 57. člena ZVEtL-1.¹

3. Sodišče prve stopnje je po izvedenem postopku s sklepom predlog predlagatelja zavrnilo.

4. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

5. S sklepom II DoR 58/2019 z dne 6. 7. 2019 je Vrhovno sodišče na predlog zakonitega udeleženca² (Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe P.) dopustilo revizijo glede vprašanja: ali sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo prvega odstavka 42. člena ZVEtL-1.

6. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je nato predlagatelj vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da Vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

7. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP³) vročena udeležencem postopka. Nanjo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

Odločitev Vrhovnega sodišča

8. Revizija ni dovoljena.

9. Po določilu 51. člena ZVEtL-1 je mogoče zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, vložiti revizijo na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. V obravnavanem primeru je bila sicer izdana odločba o zavrnitvi predloga za ugotovitev določene(ga dela) parcele kot pripadajočega zemljišča, kar pa je vsebinsko enako odločbi o ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča, le da gre za zavrnilno odločbo. Zato je revizija zoper njo – pod pogoji, kot jih določa ZPP – dovoljena.

10. ZPP dovoljuje revizijo pod pogojem, da je bila predhodno dopuščena (prvi odstavek 367. člena in drugi odstavek 374. člena ZPP). V obravnavanem primeru je bila dopuščena po predlogu zakonitega udeleženca, tj. Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe X. Toda revizije ni vložil zakoniti udeleženec, ampak predlagatelj, ki je sicer eden od etažnih lastnikov te stavbe. Vložil jo je torej drug udeleženec nepravdnega postopka (predlagatelj) in ne tisti, na predlog katerega je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo (zakoniti udeleženec). Oseba (stranka, udeleženec), ki ni vložila predloga za dopustitev revizije, pa pravice do revizije nima. Izjema bi lahko bila podana, če bi bil vlagatelj revizije s predlagateljem dopustitve revizije v razmerju enotnih sospornikov, zaradi česar se tudi nanj razteza učinek aktivnih koristnih dejanj drugega sospornika (196. in 197. člen ZPP).

11. O sosporništvu v civilni pravdi govorimo, kadar na strani tožnika ali toženca nastopa več oseb. Za nepravdni postopek smiselno (37. člen ZNP) to pomeni, da je mogoče o sosporništvu govoriti, kadar na strani predlagatelja ali (nasprotnega) udeleženca nastopa več oseb. Za tak primer tu ne gre. Predlagatelj kot eden od etažnih lastnikov je sam (edini) vložil predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Kot etažni lastnik je z drugimi etažnimi lastniki, ki se udeležujejo postopka kot skupnost etažnih lastnikov stavbe, sicer v takšnem razmerju, da je mogoče razmerje urediti samo na enak način za vse etažne lastnike. Vendar to ne vpliva na njegov samostojni procesni položaj, ampak kaže zgolj na naravo razmerja, ki se ureja v nepravdnem postopku. Nedvomno so vsi etažni lastniki večstanovanjske stavbe materialni udeleženci. Ne glede na njegov materialnopravni položaj pa zakon daje etažnemu lastniku možnost, da se postopka udeležuje kot formalni udeleženec. Tak položaj je predlagatelj pridobil že z vložitvijo predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča (prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1). V tej vlogi nastopa tudi zaradi varstva svojih pravic na skupnih delih stavbe, med katere sodi tudi zemljišče (5. člen Stanovanjskega zakona), ti interesi pa niso nujno enaki ali povsem skladni interesom drugih etažnih lastnikov.⁴ Zato to kaže zgolj na materialnopravno povezanost (pravno skupnost) predlagatelja z drugimi etažnimi lastniki, ki se kot skupnost etažnih lastnikov udeležujejo postopka, ne gre pa za sospornišvo, saj na strani predlagatelja nastopa en sam etažni lastnik kot samostojni formalni udeleženec postopka. Okoliščina, da tako predlagatelja kot skupnost etažnih lastnikov zastopa isti pooblaščenec, je za tako presojo povsem nerelevantna.⁵

12. Vrhovno sodišče je tako zaključilo, da revizija predlagatelja ni dovoljena, saj predhodno ni vložil predloga za njeno dopustitev (drugi odstavek 374. člena ZPP). Na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 51. členom ZVEtL-1 jo je zato zavrglo.

13. Predlagateljeva revizija ni dovoljena, zato sam nosi stroške v zvezi z njo, vsebinski odgovor nasprotnega udeleženca pa za odločitev ni bil potreben. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da vsak nosi svoje stroške revizijskega postopka.

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ „Če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega zakona, postane v postopkih iz prejšnjega odstavka skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov udeleženec postopka z dnem uveljavitve tega zakona namesto etažnih lastnikov oziroma pridobiteljev posameznih delov stavbe, razen tistih, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vložili predlog ali prijavili samostojno udeležbo v postopku.“
² S tem izrazom, ki ga v nadaljevanju uporablja tudi Vrhovno sodišče, sodišči označujeta udeleženca, ki ima tak položaj po zakonu (prvi odstavek 4. člena ZVEtL-1).
³ Postopek je bil začet pred 15. 4. 2019, torej pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), zato se dokonča po določbah do sedaj veljavnih predpisov (prvi odstavek 216. člena ZNP-1).
⁴ V pravdah nemalokrat osebe, ki so sicer v določeni pravni skupnosti (npr. skupni lastniki, solastniki), nastopajo na nasprotnih straneh s povsem nasprotujočimi interesi.
⁵ Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da predlagatelj novega pooblastila za vložitev revizije ni vložil (kot to zahteva drugi odstavek 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 51. členom ZVEtL-1), ampak je pooblastilo ob vložitvi predloga za dopustitev revizije predložila skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov. Po uveljavitvi ZPP-E gre sicer za odpravljivo napako. Glede na to da je revizija nedovoljena iz drugih razlogov, pa Vrhovno sodišče predlagatelja ni pozivalo na predložitev novega pooblastila za revizijo, saj bi bila usoda revizije enaka.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 58/2019
• VSL Sklep II Cp 1590/2020
• VSL Sklep I Cp 840/2021