VSRS Sklep I R 89/2020

Jedro

Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, temveč je treba njegov predlog zavreči.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je med pravdnima strankama v teku postopek zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok ter določitve preživnine in stikov.

2. Toženec je v vlogi z dne 3. 6. 2020 ob predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice in sodne izvedenke predlagal tudi prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navajal je, da še vedno ni jasno, kako je bil sodeči sodnici spis sploh dodeljen. Sodnici, ki ji je bil predhodno dodeljen, je bil spis odvzet brez pojasnila in brez vsakega sklepa ali druge pisne obrazložitve. Že samo dejstvo, da naslovno sodišče skriva razloge, ki so vodili do dodelitve spisa sodeči sodnici, terja spremembo krajevne pristojnosti. Nadalje navaja, da sodnica nerazumno odlaša z odločitvijo o njegovem predlogu za spremembo začasne odredbe, da nestrokovno in nezakonito vodi postopek ter je z izdajo sklepa o začasni odredbi ravnala nezakonito, kar je ugotovilo Višje sodišče v Celju. Višje sodišče v Celju je sodnici naložilo, naj o izpodbijanem sklepu ponovno odloči, česar v več kot pol leta (v nujni zadevi) ni storila. Sodnica je pristranska zaradi poznanstva z materjo tožnice, kar izhaja iz celotnega postopka, predvsem pa iz tega, da je sprejela očitno neresnične in dokazno nepodprte navedbe tožnice o toženčevi spolni zlorabi mladoletne hčerke, kar je razvidno iz sklepa o odreditvi dopolnitve izvedenskega mnenja. Samo dejstvo, da naslovno sodišče zavrača izločitev sodnice kljub utemeljenim razlogom, kaže, da ni sposobno nepristransko izpeljati postopka. Na družinskem oddelku ni nobene osebe, ki ne bi bila subjektivno povezana z družino tožnice, kar velja tudi za predsednico sodišča. Sodeča sodnica in sodišče niso zmožni opraviti svoje ustavne in zakonske vloge po objektivnem, nepristranskem in časovno razumnem sojenju, tožencu onemogočajo enakopravno sodelovanje v postopku in ne upoštevajo koristi mladoletne hčere.

Odločitev o predlogu

3. Predlog ni dovoljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

5. Toženec je v tej pravdi Vrhovnemu sodišču predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča podal že v vlogi z dne 29. 1. 2020. Vrhovno sodišče je o njegovem predlogu odločilo s sklepom I R 39/2020 z dne 13. 2. 2020 tako, da ga je zavrnilo. Obravnavani predlog kot okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča, uveljavlja v bistvenem enake razloge – ponovno podaja trditve o neažurnem sojenju Okrožnega sodišča v Celju, spremembi sodeče sodnice oziroma kršitvi načela naravnega sodnika, sodišču očita neenakopravno obravnavo strank v postopku ter poznanstvo med sodniki družinskega oddelka in družino tožnice. V prej navedenem sklepu je bilo tožencu pojasnjeno, da nobena od navedenih okoliščin po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ni razlog za prenos pristojnosti. Poudarjeno je bilo, da postopek za delegacijo pristojnosti ni namenjen odpravi očitane pasivnosti sodišča, pač pa so temu namenjena pravna sredstva, ki so predvidena z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; nadalje je odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika namenjen institut njegove izločitve, morebitno kršitev pravice do naravnega sodnika pa lahko stranka uveljavlja z rednimi pravnimi sredstvi. Pojasnjeno mu je bilo tudi, da zgolj poznanstvo med materjo tožnice, ki je odvetnica, s sodniki pristojnega sodišča, še posebej, če je to profesionalno, ni in ne more biti razlog za dvom v nepristranskost sodišča, saj to ne sme in ne more vplivati na sojenje. Kljub temu je toženec vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti iz bistveno enakih razlogov.

6. Sodišče mora po določbi drugega odstavka 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena, ta okoliščina pa pomeni procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi.¹ Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, temveč je treba njegov predlog zavreči (drugi odstavek 319. člena ZPP).

--------------
¹ Primerjaj denimo sklepe Vrhovnega sodišča I R 103/2018 z dne 6. 9. 2018, I R 45/2017 z dne 6. 4. 2017, I R 132/2010 z dne 16. 9. 2010, I R 85/2005 z dne 30. 6. 2005 in I R 83/2005 z dne 13. 7. 2005.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 12/2019
• VSRS Sklep I R 127/2022
• Sklep I R 132/2010