VSRS Sklep II DoR 119/2020

Jedro

Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tej pravdni zadevi zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki jo je kot sopotnik utrpel v prometni nesreči. Temelj odgovornosti med pravdnima strankama ni bil sporen, je pa bila sporna višina odškodnine. Sodišče prve stopnje je sprejelo delni umik tožbenega zahtevka za plačilo 23.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in postopek v tem delu ustavilo. Tožbenemu zahtevku je delno ugodilo in toženki naložilo, da tožniku plača 5.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 8. 2016 dalje, vse v roku 15 dni pod izvršbo. V presežku do zahtevanih 12.500,00 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, pritožbi toženke pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženki naložilo, da tožniku plača 2.600,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa se tožbeni zahtevek zavrne. Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji. Tožniku pa je naložilo, da toženki povrne stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije tožnik. V njem navaja, da se z izvedenskim mnenjem ni strinjal in da je sodišče s tem, ko ni ugodilo njegovemu predlogu za pritegnitev drugega izvedenca medicinske stroke, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in njegove ustavne pravice. Pravi tudi, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj naj bi v preveliki meri upoštevalo mnenje sodnega izvedenca glede ugotovljenega zmanjšanja življenjskih aktivnosti pri tožniku, ki pa se je razlikovalo od navedb tožnika in njegove izpovedi. S tem naj bi sodišče odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Nadalje navaja, da se tudi ni strinjal z ugotovitvijo izvedenca glede skaženosti in meni, da mu pripada odškodnina tudi iz tega naslova, ravno tako naj bi mu šla odškodnina za pretrpljeni primarni strah. Bistveni del predloga pa predstavlja nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje, ki je še znižalo odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, čeprav je že sodišče prve stopnje odškodnino iz tega naslova po mnenju tožnika prenizko odmerilo. Tožnik trdi, da je sodišče druge stopnje s tem zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo načela objektivne pogojenosti odškodnine. Odločitev sodišča druge stopnje naj bi namreč odstopala od številne ustaljene bogate sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki naj bi v tovrstnih primerih oškodovancem prisodilo bistveno višjo odškodnino kot sodišči prve in druge stopnje v obravnavanem primeru. Odločitev sodišča druge stopnje naj bi bila zato nepravilna, zmotna in nezakonita oziroma arbitrarna in neživljenjska, sodbe pa naj tudi ne bi bilo moč preizkusiti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da dopusti revizijo „o spornih vprašanjih, ki niso razrešena v obeh sodnih postopkih“.

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Po šestem odstavku 367.b člena ZPP se predlog za dopustitev revizije zavrže, če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje.

6. Tožnik navedeni zakonski zahtevi ni zadostil. V predlogu spornih pravnih vprašanj ni navedel natančno in konkretno, temveč se na zakonske razloge za dopustitev revizije sklicuje zgolj posplošeno in vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge (oziroma celo nedovoljen razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz tretjega odstavka 370. člena ZPP), kar samo po sebi še ni razlog za dopustitev revizije. Tudi če bi Vrhovno sodišče (ne oziraje se na v zgornji točki povzete stroge zakonske zahteve glede vsebine predloga za dopustitev revizije) iz predloga samo smiselno izluščilo pravno vprašanje glede materialnopravne pravilnosti presoje sodišča druge stopnje glede višine prisojene odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pa gre ugotoviti, da tožnik tudi zatrjevani odstop od ustaljene bogate sodne prakse Vrhovnega sodišča glede višine prisojene odškodnine navaja zgolj pavšalno in tega razloga natančneje ne opredeli ter ne navede niti opravilnih številk zadev posameznih sodnih odločb, od katerih naj bi odločitev v konkretnem primeru odstopala. Predlog je zato nepopoln in ga je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.

7. Predlagatelj mora zaradi neuspeha s predlogom stroške, ki jih je z njim imel, nositi sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 494/2018, enako tudi VSRS Sklep II DoR 653/2019, VSRS Sklep II DoR 237/2020, VSRS Sklep II DoR 584/2019
• VSRS Sklep II DoR 66/2020, enako tudi VSRS Sklep II DoR 23/2020
• VSRS Sklep II DoR 410/2020