VSRS Sklep I R 85/2020

Jedro

V konkretnem primeru gre za razmerje med zavarovalnico in zavarovancem, pri čemer tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi odškodninske odgovornosti in na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Za tak spor zakon predvideva krajevno pristojnost glede na bivališče zavarovanca in glede na navezne okoliščine škodnega dogodka, ne pa tudi izključne krajevne pristojnosti. Sodišče se zato po uradni dolžnosti ne more izreči za krajevno nepristojno. Preostane možnost, da se za krajevno nepristojno izreče na podlagi ugovora toženca; če toženec takšnega ugovora ne bo vložil, pa bo sodišče ostalo krajevno pristojno po pravilu o konkludentno sklenjenem sporazumu o krajevni pristojnosti.

Izrek

I. V zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici je tožeča stranka dne 19. 12. 2019 vložila tožbo za plačilo 10.848,12 EUR. Postopek se vodi pod opravilno številko P 211/2019. Tožeča stranka je v vlogi z dne 14. 1. 2020 sodišče obvestila, da je toženec pred vložitvijo tožbe spremenil naslov stalnega bivališča, ki je sedaj v Ljubljani, in sodišču predlagala, da zadevo odstopi pristojnemu sodišču v Ljubljani. Sodišče se je s sklepom P 211/2019 z dne 31. 1. 2020 ob smiselni uporabi 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi prvega odstavka 24. člena in drugega odstavka 25. člena ZPP pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Zavzelo je stališče, da je v zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici. Opozarja, da ne gre za primer izključne krajevne pristojnosti in da toženec (še) ni podal ugovora krajevne pristojnosti, zato se je Okrajno sodišče v Novi Gorici vsaj preuranjeno izreklo za nepristojno v zadevi.

Odločitev o sporu

3. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

4. Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno: 1) na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave; ali 2) po uradni dolžnosti, vendar le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (22. člen ZPP).

5. V konkretnem primeru se je Okrajno sodišče v Novi Gorici ob smiselni uporabi 22. člena ZPP izreklo za krajevno nepristojno na predlog tožeče stranke, še preden je tožbo vročalo tožencu v odgovor. Takšno postopanje pa je preuranjeno.

6. V konkretnem primeru gre namreč za razmerje med zavarovalnico in zavarovancem, pri čemer tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi odškodninske odgovornosti in na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Za tak spor zakon predvideva krajevno pristojnost glede na bivališče zavarovanca in glede na navezne okoliščine škodnega dogodka, ne pa tudi izključne krajevne pristojnosti. Okrajno sodišče v Novi Gorici se zato po uradni dolžnosti ne more izreči za krajevno nepristojno. Preostane možnost, da se za krajevno nepristojno izreče na podlagi ugovora toženca; če toženec takšnega ugovora ne bo vložil, pa bo Okrajno sodišče v Novi Gorici ostalo krajevno pristojno po pravilu o konkludentno sklenjenem sporazumu o krajevni pristojnosti.

7. Na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče zato sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 371/2015
• VSC Sklep I Cp 214/2020
• Sklep I R 5/2005