<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep I R 79/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.79.2020
Evidenčna številka:VS00036501
Datum odločbe:19.06.2020
Senat:Nina Betetto (preds.), Jan Zobec (poroč.), dr. Ana Božič Penko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - procesne kršitve

Jedro

Okoliščin, ki jih navaja predlagateljica, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov, ki sodijo v konkretni zadevi, so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitev sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, se mora prvenstveno poslužiti teh pravnih sredstev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pred Okrajnim sodiščem na Ptuju zoper toženko vložil tožbo zaradi motenja posesti s predlogom za izdajo začasne odredbe. Sodišče je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.

2. Toženka v laični vlogi navaja, da sodeča sodnica postopa pristransko in tožniku v prid. Začasno odredbo naj bi izdala izven naroka, povzemajoč zgolj tožbene navedbe in ne da bi s tožbo predhodno seznanila toženko. Na kasneje izvedenih narokih naj bi toženki in njenemu odvetniku ne pustila do besede in sledila le tožniku. Toženkin sin naj bi pred narokom na sodišču opazil tožnika s sodnikom A. A., ki je pred leti vodil postopek razdelitve solastnega premoženja med toženkinim možem in njegovim sinom ter izdal sodno poravnavo. Tudi mož naj bi ji nekoč že omenil poznanstvo med tožnikom in navedenim sodnikom. Toženka meni, da tožnik tožbe ni napisal sam, saj za to nima potrebnega znanja, in da mu jo je dejansko napisal prav ta sodnik. Zoper sodnika je za to vložila kazensko ovadbo. Ker naj bi imel možnost vplivati tudi na drugi sodnici, toženka predlaga delegacijo pristojnosti.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravdni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.

5. Okoliščin, ki jih navaja predlagateljica, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov, ki sodijo v konkretni zadevi, so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitev sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, se mora prvenstveno poslužiti teh pravnih sredstev. Toženkine navedbe o tožnikovem znanstvu z drugim sodnikom pristojnega sodišča pa ostajajo na ravni neizkazanih domnev. Prav tako ni objektivno, v očeh povprečnega razumnega opazovalca utemeljen pomislek, da bi eden od sodnikov tega sodišča lahko vplival na odločitve prav vseh drugih sodnikov. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti načeloma sposobni objektivno in neodvisno od zunanjih pritiskov odločati v vseh sporih. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki, denimo, primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno). Okoliščine konkretnega primera pa delegacije pristojnosti ne utemeljujejo.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MTc1