VSRS Sklep I R 96/2020

Jedro

Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku izvršilni postopek zaradi izterjave 67.635,76 EUR. Okrajno sodišče v A. je podalo predlog, naj se na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) krajevna pristojnost za odločanje v zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je na tem sodišču kot sodniška pomočnica na izvršilnem oddelku zaposlena sorodnica dolžnikov. Predlagatelj pojasnjuje, da je sodniška pomočnica z dolžnikoma v sorodstvenem razmerju svaštva, in sicer sta dolžnika zakonca, mož sodniške pomočnice pa je brat prvega dolžnika. Takšno sorodstveno razmerje npr. predstavlja izključitveni razlog po 70. členu ZPP in bi se moral sodnik pri obravnavanju takšne zadeve izločiti. Navedeno po mnenju predlagatelja smiselno velja tudi za sodniške pomočnike, čeprav 75. člen ZPP tega izrecno ne določa. Ker pa gre za majhno sodišče (s 15 zaposlenimi), na izvršilni oddelek pa je poleg sodniške pomočnice razporejena le še vpisničarka, pri čemer se medsebojno v celoti nadomeščata, dela ni mogoče organizirati tako, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z obravnavano zadevo. Torej drugače kot s prenosom pristojnosti naj ne bi bilo mogoče izključiti vsakršnega dvoma strank in javnosti v nepristranskost sodišča ter morebitnih nepravilnosti pri obravnavi spisov. Poleg navedenega pa je treba po mnenju predlagatelja tudi upoštevati, da bi okoliščina, da vpisničarka sodeluje pri prodaji npr. nepremičnine sorodnika sodniške pomočnice ali pri drugih izvršilnih dejanjih ter si hkrati z njo deli pisarno in tudi sicer z njo ves čas neposredno sodeluje, brez dvoma vplivalo na siceršnje dobre medsebojne odnose ter posledično pomenilo slabšanje delovnega vzdušja.

2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.¹

4. Pomembna okoliščina v obravnavani zadevi, ki po presoji Vrhovnega sodišča utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, je, da sodniška pomočnica delo opravlja ravno na izvršilnem oddelku, kjer se odvija obravnavani postopek, in da dela, kot navaja stvarno in krajevno pristojno sodišče v predlogu, ni mogoče organizirati tako, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z obravnavano zadevo.

5. Po oceni Vrhovnega sodišča je zato podan razlog za delegacijo pristojnosti in je za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Mariboru.

-------------------------------
¹ Glej sklep VS RS I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019 in tam navedeno sodno prakso.

Datum zadnje spremembe:

30.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 111/2020
• VSRS Sklep I R 51/2021
• VSRS Sklep I R 61/2020