VSRS Sklep II DoR 91/2020

Jedro

Odločitev o dovolitvi predlagane spremembe tožbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, ampak bo v nadaljevanju sodišče odločilo o vsebini tožbe, katere spremembo je dovolilo in bo postopek končan šele s tako odločitvijo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 15. 4. 2019:

− pod točko I. izreka dopustilo spremembo tožbe z dne 3. 12. 2018,

− pod točko II. izreka razsodilo, da darilna pogodba, ki sta jo dne 14. 5. 2004 sklenila A. A. kot darovalka in toženec kot obdarjenec za nepremičnine vl. št. 20 k. o. ..., vl. št. 1022 k. o. ... in vl. št. 921 k. o. ..., nima pravnega učnika proti tožniku v celoti za nepremičnine pri vl. št. 20 k. o. ..., vl. št. 1022 k. o. ... in vl. št. 921 k. o. ... in je toženec dolžan tožniku v roku 15 dni izplačati za njih prejeto vrednost nepremičnin v znesku 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila,

− pot točko III. izreka razsodilo, da darilna pogodba, ki sta jo dne 14. 1. 2002 sklenila A. A. kot darovalka in toženec kot obdarjenec nima pravnega učinka proti tožniku glede deleža 1798/10000 nepremičnin parc. št. 550/3 k. o. ..., parc. št. 550/13 k .o. ..., parc. št. 551/1 k. o. ... in parc. št. 550/2 k. o. ..., in je toženec dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe izstaviti tožniku zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice pri teh nepremičninah v korist in na ime tožnika do deleža 1798/10000,

− pod točko IV. izreka zavrnilo višji tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice pri nepremičninah, navedenih v prejšnji alineji, še za 962/10000,

− pod točko V. izreka odločilo še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je s sklepom pod točko I. izreka pritožbi toženca delno ugodilo in sodno odločbo sodišča prve stopnje v točkah II., III. in V. izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pod točko II. izreka je pritožbo v preostalem delu zavrnilo in sodno odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (I. točka izreka sodne odločbe) potrdilo. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka).

3. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se sprememba tožbe z dne 3. 12. 2018 dopusti, vlaga predlog za dopustitev revizije toženec. V predlogu navaja, da je bil z zavrnitvijo pritožbe v tem delu postopek pravnomočno končan, zato je na podlagi prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zoper takšen sklep sodišča druge stopnje dovoljeno vložiti revizijo, s tem pa tudi predlog za dopustitev revizije. Konkretnega spornega pravnega vprašanja toženec v predlogu ne zastavi, po vsebini pa bistvo predloga predstavljajo navedbe, da je do zadnje spremembe tožbe prišlo zaradi preveč aktivnega ravnanja (pomoči) sodišča prve stopnje tožniku. Sodišče prve stopnje naj bi s tem prekoračilo svoja pooblastila v okviru odprtega sojenja in materialnega procesnega vodstva, torej kršilo 285. člen ZPP. Tako sodišče prve kot druge stopnje naj bi si tudi zmotno razlagali institut sodbe presenečenja, ta razlaga pa naj bi odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, medtem ko sodna praksa višjih sodišč ni enotna. Razlogov sodišča, da je bila dopustitev spremembe tožbe smotrna zaradi dokončne ureditve razmerja med strankami, pa toženec v predlogu ne napada.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po prvem odstavku 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S temi besedami je zakonodajalec omogočil revizijo proti takemu sklepu, ki se nanaša na odločitev o glavni stvari, ker iz različnih razlogov ni pogojev za izdajo sodbe.

6. Stališče toženca, da je sklep sodišča druge stopnje o tem, da se sprememba tožbe dopusti, pravnomočen, je sicer pravilno, vendar pa odločitev o dovolitvi (ali zavrnitvi) predlagane spremembe tožbe ni takšen sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Postopek je namreč končan šele s pravnomočno odločitvijo o vsebini tožbe, katere spremembo je sodišče dopustilo (ali katere spremembe ni dovolilo).¹ Takšna odločitev pa v obravnavani zadevi še ni bila sprejeta, saj je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razloge, ki jih toženec uveljavlja v predlogu, bo tako lahko uveljavljal (šele) v morebitnem predlogu za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero bo odločeno o glavni stvari. K pravilnosti takšne razlage še dodatno narekuje sedmi odstavek 185. člena ZPP, ki določa, da zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe.² Če torej takšnega sklepa ni mogoče izpodbijati samostojno z rednim pravnim sredstvom, temveč samo s pritožbo zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP), je še toliko bolj utemeljen sklep, da takšnega sklepa ni mogoče izpodbijati samostojno z izrednim pravnim sredstvom.

7. Ker revizija že po zakonu ni dovoljena, je sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP tudi dopustiti ne more. Vrhovno sodišče je zato predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

8. Tožena stranka, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Glej npr. sklepe VS RS II Ips 568/2001 z dne 6. 12. 2001, II DoR 103/2012 z dne 20. 9. 2012 in II Ips 247/2017 z dne 21. 9. 2017.
² Glej Zobec, J., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga (305.a člen do 503. člen), GV Založba 2009, Ljubljana, stran 507, ki navaja, da je logika t. i. pridržane (nesamostojne) pritožbe pospešitveno-ekonomična: pritožbeno sodišče in sam postopek naj se ne obremenjuje s pritožbenim postopkom, za katerega se niti ne ve, ali je oziroma bi sploh bil potreben - na koncu se namreč lahko izkaže, da je stranka, ki naj bi bila s spornim sklepom prikrajšana, s končno odločbo uspela in da glede na tak izid postopka zato tudi ne more imeti več interesa izpodbijati zdaj obsoletnega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 638/94
• Sklep III Ips 40/2007
• Sklep II DoR 103/2012