VSRS Sklep X Ips 267/2017-24

Jedro

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka, 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka, 1. stavka 2. odstavka in 5. odstavka 199.e člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).

Izrek

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb četrtega in petega odstavka, prve in tretje alineje šestega odstavka ter sedmega odstavka 199. b člena, prvega odstavka, prvega stavka drugega odstavka in petega odstavka 199. e člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 42602-2/2014-4 z dne 11. 12. 2014. S to odločbo je bilo tožniku naloženo plačilo nadomestila za rabo vode za obdobje od 1. 1. 2005 do podelitve vodnega dovoljenja št. 35504-773/2004 oziroma št. 35504-778/2004 za neposredno rabo vode za proizvodnjo pijač iz vodovodnega sistema in plačilo vodne pravice od dokončnosti teh vodnih dovoljenj do 31. 12. 2013 v skupnem znesku 555.555,20 EUR, z možnostjo plačila v sedmih letnih obrokih (1. točka izreka). Odločeno je bilo tudi, da mora tožnik prvi obrok plačati na podračun javno finančnih prihodkov z nazivom "prihodki iz naslova vodne pravice, podeljene z vodnim dovoljenem" do 31. 12. 2014 (2. točka izreka), da je tožnik za nepravočasno plačilo dolžan plačati zakonite zamudne obresti (3. točka izreka) in da stroški v postopku niso nastali (4. točka izreka). Ministrstvo za okolje in prostor je tožnikovo pritožbo zavrnilo z odločbo št. 3555-6/2015/2 z dne 12. 5. 2015.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da Upravno sodišče ni sledilo tožnikovim ugovorom o protiustavnosti določb Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1), ki urejajo način, višino in postopek plačila nadomestila za obstoječo in dejansko posebno rabo vode ter plačilo vodne pravice in so bile v ZV-1 vnesene z Zakonom o dopolnitvah Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1C). Ocenilo je, da z njimi ni bilo poseženo v tožnikove pridobljene pravice, in da tožnik ni bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi konkurenti na trgu, ki uporabljajo vodo iz lastnih vrtin. Presodilo je še, da z odmero ni bilo kršeno niti načelo pravne države niti z njo ni bilo poseženo v pravice do enakosti pred zakonom, lastninsko pravico in pravico do svobodne gospodarske pobude. Po presoji Upravnega sodišča pri določbah ZV-1, ki so bile podlaga za odmero, tudi ne gre za prepovedano retroaktivno učinkovanje. Zavrnilo je še ugovor zastaranja.

3. Zoper izpodbijano sodbo tožnik (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo. V njej med drugim navaja, da ZV-1C retroaktivno posega v njegove pravice, ker proizvajalce pijač, ki pridobivajo vodo iz javnega vodovoda, postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s proizvajalci, ki vodo pridobivajo na podlagi koncesije oziroma iz lastnih virov, pri čemer pa javna korist za to razlikovanje naj ne bi bila obrazložena. Navaja tudi, da mu višina cene nadomestila za rabo vode ni bila znana več kot 9 let. Zato se ni mogel svobodno odločiti, na kakšen način bo pridobival vodo. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo Upravnega sodišča spremeni tako, da tožbi ugodi ter v celoti odpravi odločbo prvostopenjskega organa in zadevo vrne temu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Revizijski postopek se prekine.

5. Po oceni Vrhovnega sodišča so določbe, ki jih je treba uporabiti pri odločanju, in sicer četrti in peti odstavek, prva in tretja alineje šestega odstavka ter sedmi odstavek 199. b člena, prvi odstavek, prvi stavek drugega odstavka in peti odstavek 199. e člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20; v nadaljevanju ZV-1), v neskladju z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave.

6. Po 156. členu Ustave oziroma prvem in drugem odstavku 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) mora (Vrhovno) sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Vrhovno sodišče je tako revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, ki je priložena temu sklepu. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.

Datum zadnje spremembe:

13.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 302/2017-21
• VSRS Sklep X Ips 304/2017-19
• VSRS Sklep X Ips 9/2019