VSRS Sklep I Upr 2/2020

Jedro

Dvom v sposobnost nepristranskega odločanja je lahko podlaga za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnikov po 6. točki 70. člena ZPP. Dokler ni speljan postopek za izločitev vseh sodnikov določenega sodišča, s konkretiziranimi očitki za vsakega posebej, pa v taki situaciji ni razloga za delegacijo pristojnosti iz tehtnih razlogov po 67. členu ZPP.

Ugibanja stranke z interesom, da bi bila lahko sodnica (le) prisotna na seji senata ter da bi se z drugimi sodniki lahko pogovarjala o strankah postopka ali predmetnem upravnem sporu in s tem povezano nakazovanje na možnost videza pristranskega sojenja drugih sodnikov oziroma na kršitev videza nepristranskosti pristojnega sodišča, so pavšalna. Res je, da se vsak odvetnik, ko preuči določeno zadevo, seznani s širokim naborom informacij o stranki, ki lahko, celo nezavedno, vplivajo na njegovo mnenje o njej. Njeno poznavanje strank spora in informacij v drugih zadevah, v katerih je sodelovala kot pooblaščenka, pa ne upravičuje posplošenega špekuliranja o možnosti, da bi kolegialni odnos med sodniki prerasel v vplivanje sodnice na odločanje (vsakršnega) senata, ki bo pristojen za odločitev v konkretni zadevi. Ta ugibanja namreč ne temeljijo na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi razumno utemeljeval dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani po tožbi tožeče stranke teče upravni spor I U 708/2019 zaradi zahteve tožeče stranke za vstop v inšpekcijski postopek. Stranka z interesom v navedenem postopku je vložila predlog za prenos pristojnosti, saj je na sodišču, ki odloča v tem upravnem sporu, kot višja sodnica zaposlena tudi sodnica, ki je tožečo stranko zastopala kot (takratna) odvetnica v različnih upravnih, sodnih in inšpekcijskih postopkih zaradi gradnje, ki jo je stranka z interesom kot investitor izvedla na svojem zemljišču. Stranka z interesom navaja, da je bila predmetna zadeva dodeljena senatu, v okviru katerega deluje navedena sodnica, pri čemer ji ni znano, ali je bila sodnica tudi dejansko dodeljena v senat, ki bo odločal o tej zadevi. Tudi če bo sodnica le navzoča na seji tega senata, bo kršena objektivna nepristranskost sodišča. Opozarja, da bo sodnica s kolegi sodniki v rednem osebnem in strokovnem stiku, v katerem se bo z njimi lahko pogovarjala o nekdanjih primerih, strankah ali predmetnem sporu. Tudi takšno ravnanje oziroma obstoj možnosti zanj krši načelo objektivne nepristranskosti sodišča. Izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-217/15 z dne 7. 7. 2016 in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o dvojni vlogi sodnika. Sodnica je tožečo stranko zastopala kot pooblaščenka pred kratkim, zato ji je zadeva še vedno poznana. Poudarja, da ni pomembno, ali bo do kršitve nepristranskosti tudi dejansko prišlo, ampak kakšen je videz te potencialne kršitve. Predlaga, da Vrhovno sodišče določi za odločanje v upravnem sporu Upravno sodišče Republike Slovenije, zunanji oddelek v Novi Gorici.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Kot izhaja iz navedene določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Stranka z interesom okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na zunanjem oddelku Upravnega sodišča, ne navaja.

5. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema tudi druge okoliščine, med drugim takšne, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.¹ Izključiti je torej treba vsako okoliščino, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajala zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.²

6. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi taki tehtni razlogi niso podani. Okoliščina, da je bila sedanja sodnica stvarno in krajevno pristojnega sodišča prvotno pooblaščenka tožeče stranke kot nekdanja odvetnica, bi lahko imela za posledico le njeno suspektnost za primer, da bi bila kot naravna oziroma zakonita sodnica dodeljena v senat, ki bi odločal v predmetni zadevi. Tak primer obravnava tudi odločba Ustavnega sodišča Up-217/15 z dne 7. 7. 2016, na katero se sklicuje stranka z interesom, saj je v njej ista oseba zastopala stranko kot pooblaščenec v postopkih, v katerih je nato kot uradna oseba tudi izdala upravni akt. Gre za tako imenovano dvojno vlogo, za presojo katere je sodna praksa ESČP oblikovala določene kriterije, kot so časovni vidik, vsebina zadeve in druge okoliščine. Dvom v sposobnost nepristranskega odločanja je torej lahko podlaga za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnikov po 6. točki 70. člena ZPP. Dokler ni speljan postopek za izločitev vseh sodnikov določenega sodišča, s konkretiziranimi očitki za vsakega posebej, pa v taki situaciji ni razloga za delegacijo pristojnosti iz tehtnih razlogov po 67. členu ZPP.

7. Ugibanja stranke z interesom, da bi bila lahko sodnica (le) prisotna na seji senata ter da bi se z drugimi sodniki lahko pogovarjala o strankah postopka ali predmetnem upravnem sporu in s tem povezano nakazovanje na možnost videza pristranskega sojenja drugih sodnikov oziroma na kršitev videza nepristranskosti pristojnega sodišča, so pavšalna. Res je, da se vsak odvetnik, ko preuči določeno zadevo, seznani s širokim naborom informacij o stranki, ki lahko, celo nezavedno, vplivajo na njegovo mnenje o njej. Njeno poznavanje strank spora in informacij v drugih zadevah, v katerih je sodelovala kot pooblaščenka, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne upravičuje posplošenega špekuliranja o možnosti, da bi kolegialni odnos med sodniki prerasel v vplivanje sodnice na odločanje (vsakršnega) senata, ki bo pristojen za odločitev v konkretni zadevi. Ta ugibanja namreč ne temeljijo na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi razumno utemeljeval dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije.³

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.

-------------------------------
¹ Sklep Vrhovnega sodišča I R 15/2014 z dne 6. 2. 2014.
² Sklep Vrhovnega sodišča I R 38/2020 z dne 27. 2 2020.
³ Sklep Vrhovnega sodišča I R 50/2008 z dne 17. 4. 2018.

Datum zadnje spremembe:

28.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Upr 1/2021
• VSC Sklep I Kr 36594/2020
• VSRS Sklep I R 38/2020