VSRS Sklep I R 83/2020

Jedro

Drugi odstavek 45. člena v zvezi z drugim odstavkom 52. člena ZNP procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga priznava tudi osebi, na katero se postopek nanaša, čeprav ni poslovno sposobna. To pomeni, da lahko takšna oseba v tem postopku samostojno opravlja procesna dejanja.

Okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, predlagatelj vsebinsko ni utemeljil.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču predložilo v odločanje predlog nasprotnega udeleženca za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Nasprotni udeleženec se je pritožil proti odločitvi Okrajnega sodišča v Domžalah, ki je zavrnilo predlagateljičin predlog za vrnitev poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu.

3. Sočasno s pritožbo proti sklepu Okrajnega sodišča v Domžalah je nasprotni udeleženec podal tudi predlog za prenos pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugi stvarno pristojno sodišče z namenom, da se mu „uresniči pravici iz 15. člena Ustave RS in 13. člena EKČP.“ V utemeljitvi navaja, da je bil predvsem s strani tega sodišča žrtev psihičnega in ekonomskega nasilja, ki temelji na zlorabah njegove procesne, pravdne in finančne nesposobnosti in uradne moči ter kratenju vrste človekovih pravic. Višje sodišče v Ljubljani od leta 1996 v nobenem pritožbenem postopku ni upoštevalo njegovega pravice do vložitve pritožbe po odvetniku, ki si ga kot invalid in žrtev nasilja organov in sodišč že od leta 1994 ne more privoščiti. Z nečloveškim ravnanjem tega sodišča je po nemoralnih tožbah izvorne družine izgubil vse pošteno zasluženo premoženje, zdravje, dostojanstvo. Višje sodišče v Ljubljani mu je s sklepom II Cp 2040/2012 s kratenjem človekovih pravic protizakonito odvzelo poslovno sposobnost, kar potrjujeta sklepa VS RS II Ips 306/2011 in II Ips 84/2019 ter odločba US RS Up-1178/2018.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predlog za vrnitev poslovne sposobnosti je bil vložen 17. 5. 2017, zato mora Vrhovno sodišče pri odločanju uporabiti določbe Zakona o nepravdnem postopku - ZNP (prvi odstavek 216. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

6. Predlog za delegacijo pristojnosti, ki ga je nasprotni udeleženec vložil sam, terja vsebinsko odločitev. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče in (prav v tej nepravdni zadevi)¹ pojasnilo, da drugi odstavek 45. člena v zvezi z drugim odstavkom 52. člena ZNP procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga priznava tudi osebi, na katero se postopek nanaša, čeprav ni poslovno sposobna. To pomeni, da lahko takšna oseba v tem postopku samostojno opravlja procesna dejanja.

7. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. „Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. To okoliščino predlagatelj sicer zatrjuje, a je vsebinsko ne utemelji, saj izpostavlja le eno predhodno odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, čeprav trdi, da je bilo pritožbenih postopkov, kjer naj bi mu bile kršene ustavne in konvencijske pravice, več. Ena odločitev enega senata višjega sodišča (oziroma treh sodnikov) sama po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega višjega sodišča oziroma vseh sodnikov, ki bodo (lahko) odločali o predlagateljevi pritožbi. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

9. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Sklep VS RS I R 79/2018 z dne 24. 5. 2018.

Datum zadnje spremembe:

20.07.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep III R 13/2009
• Sklep I R 129/2010
• Sklep I R 148/2008