<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 55/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.55.2020
Evidenčna številka:VS00035274
Datum odločbe:05.06.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cp 939/2019
Datum odločbe II.stopnje:10.12.2019
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), mag. Rudi Štravs (poroč.), dr. Ana Božič Penko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - pogodba o organiziranju potovanja - paketno potovanje - neizpolnitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost organizatorja potovanja - povrnitev nepremoženjske škode - izguba užitka počitnic - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine

Jedro

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na počitnicah.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na počitnicah.

Obrazložitev

1. Tožnika sta zoper toženo stranko vložila tožbo na vračilo celotne kupnine za vplačan turistični aranžma pri toženki in parkirnino ter plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na počitnicah. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka iz naslova znižanja kupnine dolžna plačati prvi tožnici znesek 442,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2015 dalje do plačila ter iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na počitnicah vsakemu od tožnikov znesek 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2016 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije toženka, in sicer glede sledečih pravnih vprašanj: (1) Ali je mogoče govoriti o pravno priznani nepremoženjski škodi potnika zaradi izgube užitka na sedemdnevnih počitnicah, ki mu je priznana pravica do okoli četrtinskega znižanja cene teh počitnic, ker v okviru paketnega potovanja, ki je vključeval letalski prevoz na turistično destinacijo v Sredozemlju in nazaj, namestitev v dvoposteljni sobi hotela 3* s klimo, s pogledom na morje ter hotelsko ponudbo, ki poleg dveh obrokov prehrane na dan zagotavlja še dva bazena, teraso za sončenje, vrt, spa in wellness, fitnes center, namizni tenis, pikado in večerni zabavni program, njegova nastanitvena enota ni imela pogleda na morje, klima naprava dva dni ni delovala, kot bi morala, ker je bil sobni balkon 4 dni manjši od pričakovanega in ker je bila izvedena dvojna menjava hotelske sobe? (2) Ali znaša pravična denarna odškodnina potnika za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na zgoraj opisanih počitnicah, v okviru katerih so bile potniku nudene vse dogovorjene storitve, opisane v prvem vprašanju, pri čemer je bil del namestitvene storitve kot dela paketnega potovanja obremenjen s pomanjkljivostmi, opisanimi v prvem vprašanju, 50,00 EUR na dan, pri čemer se skupna odškodnina iz tega naslova prisodi kot zmnožek te vrednosti in števila dni, ki za enega presegajo dejansko število dni potovanja, upoštevaje začetek prve dogovorjene potovalne storitve in konec zadnje potovalne storitve? V predlogu tožena stranka zavzema stališče, da ne gre za izgubljene počitnice v primeru, ko ni v celoti izjalovljen potovalni namen potnika, ki utemeljeno graja le del nudenih potovalnih storitev in ki koristi večji del dogovorjenih potovalnih storitev. Da bi potniku pripadala odškodnina iz tega naslova, mora biti po mnenju tožene stranke sklop neizvedenih oziroma pomanjkljivo izvedenih potovalnih storitev v očeh povprečnega posameznika odločilen, odstopanja pa posebej izrazita. Sicer pa je toženka prepričana, da dnevna odškodnina v višini 50,00 EUR za utrpelo nepremoženjsko škodo ne pomeni pravične denarne odškodnine, temveč takšna višina odškodnine dejansko podpira težnje, ki niso združljive z naravo in namenom odškodnine za nepremoženjsko škodo. Višina prisojene odškodnine v obravnavanem primeru namreč ne zaostaja za prisojenimi odškodninami v drugih zadevah, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi (VSM I Cp 48/2016 in VSM I Cp 129/2017), pri čemer je šlo v slednjih za objektivno gledano uničene počitnice - zastrupitev potnika v prvih dneh hotelske namestitve, ki je v celoti onemogočila dopustniške aktivnosti, oziroma namestitev potnika v hotelu, ki je bil v gradnji.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavanem primeru so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4MTgw