<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 150/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.150.2020
Evidenčna številka:VS00035270
Datum odločbe:19.06.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba I Cp 1908/2019
Datum odločbe II.stopnje:22.01.2020
Senat:Jan Zobec (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Ana Božič Penko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - sojenje v nenavzočnosti - preložitev naroka - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka s parc. št. 2221/11 k. o. ... odstraniti tri reklamne panoje površine 12 m2, masivne konstrukcije in temno rdeče barve in s parc. št. 2238 k. o. ... en reklamni pano enakega izgleda in ju v roku 15 dni prosto stvari izročiti tožeči stranki (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov v višini 102,00 EUR (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali je višje sodišče s tem, ko je odpravilo kršitev sodišča prve stopnje po obrazložitvi razlogov za opravo naroka v nenavzočnosti tožene stranke, kršilo njeno pravico do izjave, posledično pa tudi do pravnega varstva iz 23. člena Ustave in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave?

2) Ali je višje sodišče s tem, ko ni odgovorilo na pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje vršilo nedopustno dokazno oceno in storilo kršitev določb pravdnega postopka, ko zavrnitve dokazov sploh ni obrazložilo, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter kršitev 22. člena Ustave?

4. V utemeljitvi predloga navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, da je bil narok za glavno obravnavo opravljen v odsotnosti tožene stranke ter da ni sprejelo njenega opravičila, ki ga je poslala dan pred narokom. Ker je sodišče prve stopnje prvi narok opravilo brez navzočnosti tožene stranke kljub njenemu opravičilu, ji je odvzelo možnost sodelovanja v postopku in s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem je poseglo tudi v njeno ustavno pravico do enake obravnave po 22. členu Ustave in 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To kršitev je odpravilo šele sodišče druge stopnje, ki je samo nadomestilo obrazložitev sodišča prve stopnje ter nato presodilo, da toženi stranki pravica ni bila kršena. S tem ji je bila odvzeta možnost učinkovitega uveljavljanja ustavne pravice do pravnega sredstva zoper presojo sodišča prve stopnje, da za preložitev obravnave ni bilo upravičenega razloga. Višje sodišče ne bi smelo odpravljati kršitev, ki jih je s svojo pomanjkljivo obrazložitvijo storilo sodišče prve stopnje. O tem se je ustalila sodna praksa v primerih, ko je pritožbeno sodišče samo dopolnilo zavrnitev dokaznih predlogov (prim. odločbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 20/2014, VIII Ips 30/2014, II Ips 720/2003, II Ips 368/2004, III Ips 19/2014). Glede drugega postavljenega vprašanja pa je tožena stranka v pritožbi navajala, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj dokaz z zaslišanjem njenega direktorja ni bil potreben. Sodišče druge stopnje je menilo, da je bila zavrnitev dokaznega predloga res skopo obrazložena, vendar sodišče prve stopnje z opustitvijo zaslišanja ni storilo očitane kršitve postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, medtem ko se do zatrjevane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP višje sodišče ni opredelilo. Sodišče druge stopnje bi moralo ugotoviti, da je sodišče prve stopnje vršilo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in ne navesti zgolj, da je bila zavrnitev dokaznega predloga „skopo obrazložena“. Iz sodne prakse izhaja načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, pri čemer sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, nerelevantni ali popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena, sicer je stranki onemogočeno učinkovito uresničevanje pravice do pritožbe (prim. odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 368/2004 in druge).

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4MTU4