VSRS Sklep II DoR 107/2020

Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da v skupno premoženje pokojnih zunajzakonskih partnerjev D. D. in K. K. spada nepremičnina, ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu Ulica 1, M. (ID 001), osebni avtomobil znamke Kia, premoženje v NLB Skladih, d. o. o., v vrednosti 36.943,34 EUR na dan 7. 3. 2018 ter denarna sredstva v višini 38.301,53 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja po polici NLB Vita Izbrana št. 10258984 na dan 3. 5. 2018 ter v višini 25.430,28 EUR po polici št. 10258975 na dan 16. 4. 2018 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je delež pokojne D. D. na skupnem premoženju 4/10, delež pokojnega K. K. pa 6/10 (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora tožnici v roku 15 dni izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje vknjižbo lastninske pravice do 4/30 celote pri nepremičnini z ID znakom 002 (III. točka izreka). Na premičnem premoženju je toženec dolžan tožnici priznati delež 4/30 (IV. točka izreka). Višji oziroma drugačen tožbeni zahtevek je zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (VI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo, pritožbi toženca pa ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja skupnega premoženja in deležev na njem v celoti zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka pred sodiščem prve (II. točka izreka) in sodiščem druge stopnje (III. točka izreka).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnica predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali osebno delo in skrb za drugega invalidnega partnerja predstavlja tisto obliko dela, na podlagi katerega bi nastalo oziroma se oblikovalo skupno premoženje, če je bilo to pridobljeno v času trajanja zunajzakonske zveze?

2) Ali lahko pridobi delež na skupnem premoženju partner, ki zgolj s svojim osebnim delom in skrbjo za drugega invalidnega partnerja prispeva k temu, da se premoženje ohrani?

In 3) Ali sme partner zahtevati od drugega partnerja samo denarno vrednost svojih „storitev“ v smislu prihrankov, ki jih je imel drugi partner zaradi skrbi in nege, ali pa ima stvarnopravni zahtevek v smislu zahtevka po določenem deležu na skupnem premoženju?

4. V utemeljitvi predloga navaja, da je pri opredelitvi narave premoženja treba upoštevati ne le denarni prispevek enega partnerja, temveč tudi druge relevantne okoliščine, tj. prispevek obeh partnerjev za namen in potrebe življenjske skupnosti. Pomoč partnerju, opravljanje vseh domačih del in vsesplošna skrb za življenjsko skupnost so nedvomno okoliščine, ki so poleg denarnega prispevka pomembne za pridobivanje oziroma ohranitev premoženja. Če bi bili upoštevni le denarni prispevki, bi nastali absurdni položaji. Če bi denimo en partner kupil material v vrednosti 1.214,93 EUR, drugi partner pa bi z mesecem dela povečal materialu vrednost za 1.214,93 EUR, bi to premoženje vseeno spadalo v posebno premoženje prvega partnerja? Ali če bi en partner kupil material za 10,00 EUR, drugi pa bi kot svetovno znani oblikovalec s svojim delom materialu povečal vrednost na 10.000,00 EUR? Nedvomno bi šlo v teh primerih za skupno premoženje, deleža pa bi bila sorazmerna prispevku. Višje sodišče je odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je že pojasnilo, da vlaganje denarnih sredstev, ki so bila posebno premoženje, v nakup nepremičnine, ne izključuje možnosti, da bi to premoženje predstavljalo skupno premoženje (prim. odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 236/2008). Odločilno je, da je premoženje pridobljeno v času trajanja skupnosti in za njene potrebe, ne pa, ali sta partnerja za pridobitev premoženja prispevala več iz skupno pridobljenih sredstev z delom ali iz posebnega premoženja. Kadar gre za sredstva „mešane narave“, vplivajo prispevki iz posebnega premoženja le na velikost deležev (prim. odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 176/2001). Tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 41/2012 izhaja, da se bistveno višji dohodki enega partnerja upoštevajo le pri deležih na skupnem premoženju. Glede drugega zastavljenega vprašanja poudarja, da je tožnica trdila, da je njena mama z osebnim delom in dnevno skrbjo za invalidnega partnerja pripomogla, da je pokojni partner obdržal premoženje. Brez njenega prispevka bi imel bistveno povečane stroške in je imel tako v času zveze iz tega naslova ogromne prihranke. V sodni praksi se skrb za gospodinjstvo in temu ustrezni prihranki oziroma ohranitev premoženja upoštevajo (prim. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 808/1993, II Ips 427/2010 in II Ips 294/2015). Drugače pa je denimo pritožbeno sodišče v zadevi VSL II Cp 1435/1999 presodilo, da se mora konkretno ugotoviti, katero delo je bilo takšne narave, da je povzročilo povečanje ali ohranitev vrednosti premoženja. Vrhovno sodišče še ni zavzelo stališča glede določitve meje pričakovane in običajne medsebojne pomoči zunajzakonskih partnerjev ter glede vprašanja, ali ima partner, ki bistveno več prispeva s svojim osebnim delom k ohranitvi skupnega premoženja, stvarnopravni ali samo obligacijski zahtevek.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

09.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 392/2020
• Sodba II Ips 236/2008
• VSRS Sklep II DoR 195/2017