<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 56/2019

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.56.2019
Evidenčna številka:VS00034196
Datum odločbe:30.05.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cp 838/2018
Datum odločbe II.stopnje:06.12.2018
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), mag. Nina Betetto
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - procesne predpostavke za tožbo - pravni interes

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišč nižjih stopenj glede procesnih predpostavk za vodenje pravde.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišč nižjih stopenj glede procesnih predpostavk za vodenje pravde.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne obstoji denarna terjatev toženca proti stečajni masi A. A. v skupnem znesku 1,411.806,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je tudi, da ne obstoji ločitvena pravica toženca na depozitu stečajne dolžnice A. A., ki ga ima pri NLB, d. d., Ljubljana, v znesku 900.000,00 EUR, ter da toženec v stečajnem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem na Ptuju St. 2921/2015, nima pravice do ločenega plačila iz tega premoženja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

◦ Ali je procesno pravilno, da se tožnici priznava procesno upravičenje za tožbo, čeprav je ugotovljeno, da tožnica nima nobene terjatve v stečajnem postopku nad stečajno dolžnico?

◦ Ali je procesno pravilno, da se pravnomočna sodba, izdana med upnikom kot tožnikom in toženima zakoncema; možem kot dejanskim dolžnikom in ženo kot zakonsko partnerko dolžnika, katerih življenjska skupnost je prenehala, ne upošteva kot pravnomočno razsojena zadeva v sporu med zakoncema v primeru stečajnega postopka posameznega ali obeh zakoncev?

◦ Ali je materialnopravno in procesnopravno pravilno, da se ne priznava aktivne legitimacije in materialne pravice uveljavljati niti lastne terjatve v korist vseh upnikov stečajnega postopka upnikovega dejanskega dolžnika v stečaju, in delitve skupnega premoženja v stečajnem postopku drugega partnerja, kljub pravnomočno razsojenemu in priznanemu ter določenemu obsegu skupnega premoženja in deležev na njem po določbi 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), in izločitev premoženja v korist upnika ali vseh upnikov stečajne mase dejanskega dolžnika z izplačilom denarnega zneska v višini, ki po priznani sodbi in delitvi na podlagi te sodbe ne pripada tožnici temveč pripada zakoncu, to je dejanskemu dolžniku?

◦ Ali ima toženec ob pravilni pravni presoji na podlagi pravnomočne sodbe, izdane na temelju 57. člena ZZZDR, in ugotovljenemu skupnemu premoženju zakoncev in deležih na njem, materialnopravne pravice do uveljavljanja zahtevka zoper drugega zakonca, v sferi katerega se nahaja skupno premoženje?

◦ Ali je procesnopravno in materialnopravno pravilna razlaga, da tožencu ne pripada ločitvena pravica na denarnih sredstvih tožnice v stečaju, ko je ločitvena (zastavna) pravica pridobljena na vseh denarnih sredstvih dejanskega dolžnika pri banki in je izkazano, da jih je dejanski dolžnik iz svojega računa prenesel in jih „parkiral“ in skril na tej banki na račun zakonske partnerke, čeprav je njuna zakonska skupnost prenehala pred več kot desetimi leti, ves denar pa ob delitvi nedvomno spada v stečajno maso dejanskega dolžnika?

◦ Ali so v postopku prerekanja terjatve toženca, prijavljene na temelju pravnomočne sodbe, izdane po določbi 57. člena ZZZDR, in v pravdi, sproženi za izpodbijanje terjatve po pravnomočni sobi, zagotovljene ustavne pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic in pravice do zasebne lastnine?

Terjatev tožnice do A. A. naj ne bi več obstajala, tožnica naj ne bi bila več upnica v stečajnem postopku. Tožničina terjatev 1,083.996,53 EUR naj bi bila v celoti prerekana s strani toženca in stečajnega upravitelja in nato izpodbita v pravnomočno končanem sodnem postopku. Toženec naj bi predlagal vpogled v to sodbo. Toženec naj bi jo tudi vložil v spis z vlogo z dne 19. 11. 2017. Sodišče naj bi ugovor legitimacije zavrnilo zgolj s sklicevanjem na napotitveni sklep, procesnih sprememb, ki so nastale zaradi izpodbite tožničine terjatve, pa naj ne bi obravnavalo niti med trditveno podlago toženca, niti naj ne bi obrazložilo, zakaj argumentov ne upošteva. Sodba naj bi zato ostala brez ključnih razlogov. Ker naj bi se tožničina terjatev razblinila, naj ne bi imela več položaja upnika, iz stečajne mase naj ne bi dobila nič. Tožnica naj ne bi imela več pravnega interesa za vodenje te pravde. Sodne prakse za primer stečajev naj ne bi bilo. Po analogiji s postopki med zakoncema naj bi bilo treba tudi pri toženčevem uveljavljanju dajatvenega zahtevka v stečajnem postopku tega presojati na podlagi 51. člena v zvezi s 57. členom ZZZDR (primerjaj z zadevo II Ips 152/2011). Ker gre za izvršbo zaradi izterjave posamičnega dolga, naj bi bilo treba upoštevati stališče, zavzeto v zadevi II Ips 67/2010. Toženec naj bi z zahtevkom zoper tožnico v prvi pravdi uspel in naj bi tako spadalo v posebno premoženje dejanskega dolžnika celotno premoženje iz stečajne mase tožnice. Ker naj ne bi bilo nobene prakse v primerih stečaja obeh zakoncev in ko bi se vse premoženje zakoncev nahajalo v sferi enega samega zakonca, naj bi bilo nujno, da se oblikuje enotna praksa. Upnik naj bi mogel ohraniti samostojno aktivno legitimacijo tako v smeri uveljavljanja skupnega premoženja, kot v postopku delitve, in to tako do dejanskega dolžnika, kot do njegovega partnerja, oba v stečaju, da zavaruje lastno terjatev. Glede ločitvene pravice naj bi bilo izkazano, da je dejanski dolžnik denar s svojega računa prenesel na tožničinega in da je celotna terjatev do banke po delitvi izključno premoženje dejanskega dolžnika. Sodišče naj ne bi smelo z ozko razlago učinka sklepa o izvršbi, ki je dovoljen na vsa denarna sredstva in z njimi povezanih terjatev dejanskega dolžnika na banki, razlagati tako, da velja samo na izrecno nominiranih depozitih, ne pa na depozitih tožnice, kjer so bila po nalogu dejanskega dolžnika njegova denarna sredstva „parkirana“. Tudi glede tega naj ne bi bilo sodne prakse. Toženec naj bi z zahtevkom uspel doseči delitev, stečajni upravitelj pa naj bi mogel premoženje izločiti iz stečajne mase tožnice. Tožničini upniki naj ne bi imeli pravice participirati na premoženju nekdanjega partnerja tožnice.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367.a člena Zakona pravdnem postopku), zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3OTQw