VSRS Sklep II DoR 594/2019, II DoR 638/2019
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.594.2019.A |
| Evidenčna številka: | VS00034246 |
| Datum odločbe: | 15.05.2020 |
| Opravilna številka II.stopnje: | VSK Sodba I Cp 117/2019 |
| Datum odločbe II.stopnje: | 02.10.2019 |
| Senat: | mag. Rudi Štravs (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO |
| Institut: | predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga |
Jedro
Tožnik za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
Izrek
I. Predlog tožnika se zavrže.
II. Predlog tožencev se zavrne.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožničino tožbo (I. točka izreka), s sodbo pa je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnine s parc. št. 1274/2 k. o. ... (v nadaljevanju sporna nepremičnina) do celote (II. točka izreka), tožbeni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini s parc. št. 1274/3 k. o. ... in na vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, pa je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da sta toženca dolžna povrniti tožniku stroške postopka v znesku 2.931,25 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, pritožbi tožnika in tožencev zoper II., III. In IV. točko izreka sodbe pa je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagajo predloga za dopustitev revizije tožnik in toženca. Toženca sta 26. 11. 2019 vložila pravočasno dopolnitev predloga.
K I. točki izreka (o tožnikovem predlogu za dopustitev revizije)
4. Tožnik je vložil laično vlogo s predlogom za dopustitev revizije, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa ni priložil.
5. Predlog ni dovoljen.
6. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
7. Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.
K II. točki izreka (o predlogu tožencev za dopustitev revizije)
8. Toženca predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbo drugega odstavka 282. člena ZPP in določbo prvega odstavka 2. člena ZPP, ko sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa, pritožbeno sodišče pa je štelo, da gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano, in ko je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 30. 5. 2019, ki je pravilno odločilo, da glede na to, da se je tožbeni zahtevek glasil na dele nepremičnin, za kar pa ni bilo ustreznih dokazov – ustreznega izvedenskega mnenja geodeta? 2) Ali je pravilno pravno stališče nižjih sodišč, da je tožnik z gradnjo objekta na zemljišču v družbeni lastnini in s soglasjem očeta pridobil pravico uporabe na zemljišču sporne nepremičnine in lastninsko pravico na tej nepremičnini? 3) Ali sta sodišči nižje stopnje materialno pravo napačno uporabili s tem, da je bila tožniku priznana izključna lastninska pravica na sporni nepremičnini, ob dejstvu da hiša, ki stoji na sporni nepremičnini, deloma stoji tudi na drugi parceli 1274/3 k. o. ...? Glede prvega vprašanja uveljavljata kršitev drugega odstavka 282. člena ZPP, kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev prvega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev pravice do poštenega sodnega odločanja. Glede drugega vprašanja se sklicujeta na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 151/2015, II DoR 371/2010 in II Ips 86/2014. Glede tretjega vprašanja uveljavljata kršitev 16., 18. in 65. člena SPZ in kršitev pravice tožencev do lastnine.
9. Predlog ni utemeljen.
10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njun predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).
11. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zveza:
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 16, 18, 65
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 09.07.2020
