VSRS Sklep I R 58/2020

Jedro

Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan.

Dolžnika sta materialna sospornika (upnikova solidarna dolžnika), kar pomeni, da sta oba glavna dolžnika. Ker je za dolžnico krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, je, upoštevaje 49. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi za dolžnika krajevno pristojno isto sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Upnik je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, tj. sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1470/2018 z dne 11. 2. 2019. V predlogu je navedel, da ima dolžnica stalno prebivališče na naslovu Ulica 1, Ljubljana, dolžnik pa na naslovu Cesta 2, Komenda. Predlagal je izvršbo na dolžnikovi plači in izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih imata dolžnika pri organizacijah za plačilni promet. Po pozivu sodišča je v dopolnitvi predloga za dolžnico predlagal izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom I 1172/2019 z dne 15. 10. 2019 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Mariboru. Po vpogledu v Centralni register prebivalstva (v nadaljevanju CRP) je namreč ugotovilo, da sta se dolžnika preselila na območje Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je v skladu s prvim odstavkom 100. člena v zvezi s 136. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pristojno za odločanje o upnikovem predlogu.

3. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da so na podlagi 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ za določitev pristojnosti odločilne navedbe upnika v predlogu za izvršbo in dejstva, ki so sodišču splošno znana, med katere pa ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih s strani sodišča v CRP.

Odločitev o sporu

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

5. Upnik je v izvršilnem predlogu med več sredstvi izvršbe kot prvo med njimi navedel izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače (136. člen ZIZ).

6. Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe (drugi odstavek 35. člena ZIZ). Za izvršbo na denarno terjatev dolžnika je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na območju katerega ima začasno prebivališče (prvi odstavek 100. člena ZIZ).

7. Upnik je v predlogu za izvršbo za solidarna dolžnika navedel naslov v Ljubljani za dolžnico in naslov v Komendi za dolžnika. Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah pojasnilo, da se tudi v izvršilnem postopku pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ter da podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče morebiti pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.¹

8. Dolžnika sta materialna sospornika (upnikova solidarna dolžnika), kar pomeni, da sta oba glavna dolžnika. Ker je za dolžnico krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, je, upoštevaje 49. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi za dolžnika krajevno pristojno isto sodišče.

9. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

-------------------------------
¹ Enako tudi sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 25/2016 z dne 9. 3. 2016, I R 66/2017 z dne 8. 6. 2017, I R 38/2019 z dne 15. 3. 2018 in I R 42/2018 z dne 28. 3. 2018.

Datum zadnje spremembe:

08.07.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep I R 4/2006
• Sklep I R 51/2011, enako tudi I R 5/2012
• Sklep I R 33/2014