VSRS Sklep I R 47/2020

Jedro

Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri katerih je pogrešani vpisan kot solastnik, poleg tega pa je iz Dobravelj, ki spadajo v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, tudi predlagateljica.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ajdovščini.

Obrazložitev

1. Predlagateljica navaja, naj bi bil A. A. mrtev. Njegovo zadnje znano prebivališče je bilo na naslovu B., Italija, vendar ga po navedbah sosedov tam že 20 let niso videli. Pogrešani naj ne bi imel dedičev.

2. Predlagateljica želi urediti zemljiškoknjižno stanje nepremičnine parc. št. 1863/3 k. o. ..., katere solastnik je tudi A. A. Pred nepravdnim sodiščem zato želi sprožiti postopek razglasitve pogrešanega za mrtvega. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj kot krajevno pristojno sodišče določi Okrajno sodišče v Ajdovščini, na območju katerega leži solastna nepremičnina.

Odločitev o predlogu

3. Za odločanje v nepravdni zadevi razglasitve A. A. za mrtvega se določi Okrajno sodišče v Ajdovščini.

4. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

5. V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnine parc. št. 1863/3 k. o. ..., ki spada v občino Ajdovščina (po 1. točki 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij).

6. Na podlagi 16. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katerega državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP, torej pravo stalnega prebivališča oziroma pravo začasnega bivališča; če tudi tega ni oziroma ga ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. Glede na prvi odstavek 2. člena ZMZPP se v tej zadevi pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da obstoji bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker je pogrešanec za mrtvega zemljiškoknjižni solastnik nepremičnine v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer.

7. Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri katerih je pogrešani vpisan kot solastnik, poleg tega pa je iz Dobravelj, ki spadajo v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, tudi predlagateljica.

Datum zadnje spremembe:

08.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 13/2022
• VSRS Sklep I R 118/2022
• VSRS Sklep I R 135/2022