<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba XI Ips 56982/2019

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:XI.IPS.56982.2019.1
Evidenčna številka:VS00032769
Datum odločbe:19.03.2020
Senat:Branko Masleša (preds.), Mitja Kozamernik (poroč.), Barbara Zobec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - suspenz pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlogi o odločilnih dejstvih

Jedro

Sodišče bi se do okoliščine, da je bil osumljenec zaradi suspenza odstranjen z delovnega mesta, moralo opredeliti bolj kritično. Pojasniti bi moralo, kako ta okoliščina – v povezavi z drugimi upoštevnimi okoliščinami – vpliva na presojo ponovitvene nevarnosti. Kolikor je štelo, da bi lahko osumljenec kazniva dejanja ponavljal tudi v vlogi kurirja, bi moralo pojasniti, kakšna je v tem primeru, upoštevajoč vse ostale okoliščine primera, ne le realna nevarnost, pač pa tudi realna možnost, da bi osumljenec kazniva dejanja (v tej vlogi) lahko ponavljal tudi v prihodnje.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

Obrazložitev

A.

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom z dne 11. 2. 2020 zoper A. A., ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po četrtem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter kaznivega dejanja jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena v zvezi z 20. členom KZ-1, odredil pripor iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom z dne 13. 2. 2020 pritožbo osumljenčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve sklepa sicer izhaja, da je senat presodil, da priporni razlog koluzijske nevarnosti ni podan.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je osumljenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in osumljenca izpusti na prostost, podredno pa, naj pripor nadomesti s hišnim priporom.

3. Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 2. 3. 2020 meni, da zahteva ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Po njeni oceni so podani vsi pogoji, potrebni za odreditev pripora, ki so v izpodbijanem pravnomočnem sklepu tudi ustrezno obrazloženi.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo osumljencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti nasprotuje razlogom in zaključkom pravnomočnega sklepa o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. V zvezi s tem očita, da je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker v izpodbijanem sklepu ni navedenih konkretnih razlogov, zakaj sodišče ocenjuje, da je podana ponovitvena nevarnost. Zunajobravnavnemu senatu očita, da ni upošteval, da osumljenec do sedaj še ni bil obsojen, da ima urejeno družinsko življenje, da je poročen in skrbi za dva šoloobvezna otroka, kar vse so okoliščine, ki po vložnikovi oceni kažejo, da ponovitvena nevarnost ni podana. Poleg tega vložnik izpostavlja, da je osumljencu z izrekom ukrepa odstranitve z delovnega mesta in vročitvijo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 2. 2020 onemogočeno ponavljanje kaznivih dejanj, kot se mu očitajo v tem postopku. Zaključka zunajobravnavnega senata, da bi lahko osumljenec kazniva dejanja izvrševal tudi v „drugi vlogi“, pa ni mogoče preizkusiti, saj senat ni pojasnil, v kateri drugi vlogi bi osumljenec pri kaznivih dejanj lahko sodeloval tudi v prihodnje. Tudi sicer je življenjsko gledano nelogično, da bi osumljenec na prostosti ponavljal kazniva dejanja, glede na veliko medijsko izpostavljenost primera in glede na to, da obstaja velika verjetnost, da policija še ni zaključila z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov.

6. Sodišče je vselej, ko odloča o priporu zaradi ponovitvene nevarnosti, poleg utemeljenega suma dolžno (1) ugotoviti in navesti tiste konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil določeno specifično kaznivo dejanje, (2) ugotoviti in obrazložiti, da obstoji nevarnost ponavljanja takšnega dejanja, ki pomeni ogrožanje varnosti ljudi, in (3) ob uporabi načela sorazmernosti pretehtati, ali je v konkretnem primeru varnost ljudi zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.1 Glede presoje obstoja nevarnosti ponavljanja kaznivega dejanja je sprejeto stališče, da mora sodišče ugotoviti konkretne okoliščine, iz katerih je možno napraviti na konkretnih izkušnjah utemeljen in specifičen sklep, da res obstaja realna nevarnost (ne le bojazen), da bo prav obdolženi ponovil določeno specifično kaznivo dejanje.2 Pri presoji, ali obstaja realna nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, je treba upoštevati ne samo težo in okoliščine storitve kaznivega dejanja, ampak tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, in njegovo dotedanje življenje. Odločba o priporu mora biti v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten (ne pavšalen, abstrakten, splošen) način, da je mogoča presoja njene pravne pravilnosti. Sodišče mora v sklepu obrazložiti objektivne in subjektivne okoliščine, pomembne za sklepanje o obstoju ponovitvene nevarnosti, ob tem pa se mora opredeliti tudi do dejanskih in pravnih argumentov, s katerimi oseba, zoper katero se predlaga odreditev pripora, obstoju tega pripornega pogoja nasprotuje. Pravica do obrazložene sodne odločbe je namreč bistven del poštenega postopka, ki je varovan s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

7. V obravnavanem primeru se osumljencu očita, da je očitani kaznivi dejanji storil kot uradna oseba, in sicer kot policist PMP XY, s tem, da naj bi v potne listine državljanov tretjih držav odtiskoval vstopne in izstopne žige mejne kontrole PMP XY, čeprav osebe, za katere je v potne listine odtisnil žige, državnih mej Republike Slovenije oziroma držav schengenskega območja niso prestopile. Preiskovalni sodnik je pri utemeljevanju obstoja ponovitvene nevarnosti poleg načina izvrševanja kaznivih dejanj izpostavil, da bo osumljenec izvrševanje kaznivih dejanj lahko nadaljeval tudi v prihodnje, saj ima še vedno status policista in s tem možnost dostopa do žigov mejne kontrole, ter da mu je izvrševanje očitanih dejanj, glede na sorazmerno nizke dohodke, predstavljalo glavni vir zaslužka. V zvezi s tem, da je bil osumljencu izrečen suspenz pogodbe o zaposlitvi in da je bil zoper njega uveden postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je navedel, da bi lahko osumljeni A. A. izvrševanje kaznivih dejanj v prihodnje nadaljeval tudi v vlogi kurirja. Poleg tega naj bi imel namen razširiti dejavnost tako, da bi se združil še z drugimi policisti. Zunajobravnavni senat je zaključkom preiskovalnega sodnika o obstoju ponovitvene nevarnosti pritrdil, pri čemer je v zvezi z navedbami, da je bil osumljenec zaradi suspenza pogodbe o zaposlitvi in uvedbe postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odstranjen z delovnega mesta, v 4. točki sklepa zapisal le, da bi lahko osumljenec takšna kazniva dejanja ponavljal tudi v drugi vlogi.

8. Iz tako povzete obrazložitve sicer izhaja zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti, vendar ta zaključek ni v zadostni meri obrazložen oziroma konkretiziran. Zahteva za varstvo zakonitosti zato utemeljeno trdi, da iz obrazložitve pravnomočnega sklepa ni razvidna konkretna presoja navedb glede suspenza pogodbe o zaposlitvi in uvedbe postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z vidika obstoja realne nevarnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj. Po presoji Vrhovnega sodišča je okoliščina, da je delodajalec osumljencu izrekel suspenz pogodbe o zaposlitvi in da zoper njega teče postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za presojo ponovitvene nevarnosti pomembna. Kot izhaja iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa, se zaključki o obstoju ponovitvene nevarnosti pomembno opirajo prav na osumljenčev status, položaj in vlogo pri izvršitvi očitanih kaznivih dejanj (35. stran sklepa). Osumljenec naj bi imel pri izvrševanju očitanih kaznivih dejanj ključno vlogo. Glede na opis kaznivih dejanj naj bi bil on tisti, ki je v potne listine državljanov tretjih držav odtiskoval vstopne in izstopne žige mejne kontrole. Navedeno je lahko storil le zato, ker je imel status uradne osebe (obmejnega policista) in je z navedenimi žigi razpolagal v okviru svojih pristojnosti in pooblastil na delovnem mestu. To pomeni, da je izvrševanje kaznivih dejanj osumljencu omogočalo prav dejstvo, da je kot uradna oseba v okviru svojih pristojnosti in pooblastil razpolagal z žigi, brez tega pa tudi ostale osebe, ki naj bi pri storitvi kaznivih dejanj sodelovale, le-teh ne bi mogle izvršiti. Okoliščina, da je bil osumljenec zaradi suspenza pogodbe o zaposlitvi odstranjen z delovnega mesta, s čimer mu je bila odvzeta možnost dostopa do vstopnih in izstopnih žigov mejne kontrole kot ključnih sredstev za izvršitev očitanih kaznivih dejanj, lahko pomembno vpliva na presojo obstoja ne le realne nevarnosti, pač pa tudi realne možnosti, da bo osumljenec nadaljeval z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj tudi v prihodnje.

9. Sodišče bi se zato do te zatrjevane okoliščine moralo opredeliti s konkretnimi razlogi (in ne zgolj pavšalno, abstraktno). Čeprav je preiskovalni sodnik v izpodbijanem sklepu navedel, da bi lahko osumljeni A. A. izvrševanje kaznivih dejanj v prihodnje nadaljeval tudi v vlogi kurirja, zunajobravnavni senat pa je temu pritrdil, takšni razlogi, glede na opisano osumljenčevo (ključno) vlogo pri izvrševanju kaznivih dejanj, vezano na status policista, in druge v prejšnji točki izpostavljene okoliščine, niso v zadostni meri konkretizirani. Sodišče bi se do okoliščine, da je bil osumljenec zaradi suspenza odstranjen z delovnega mesta, moralo opredeliti bolj kritično. Pojasniti bi moralo, kako ta okoliščina – v povezavi z drugimi upoštevnimi okoliščinami – vpliva na presojo ponovitvene nevarnosti. Kolikor je štelo, da bi lahko osumljenec kazniva dejanja ponavljal tudi v vlogi kurirja, bi moralo pojasniti, kakšna je v tem primeru, upoštevajoč vse ostale okoliščine primera, ne le realna nevarnost, pač pa tudi realna možnost, da bi osumljenec kazniva dejanja (v tej vlogi) lahko ponavljal tudi v prihodnje.

10. Vrhovno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora nima razlogov o tem odločilnem dejstvu in njegovem vplivu na zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti. Ker so razlogi, na podlagi katerih je sodišče presodilo o obstoju ponovitvene nevarnosti, pomanjkljivi, zaključkov o obstoju tega pripornega razloga ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

C.

11. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, zato ji je v skladu z določbo prvega odstavka 426. člena ZKP ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo. Osumljenec je smel biti na podlagi izpodbijanega sklepa v priporu največ mesec dni od dneva, ko mu je bila odvzeta prostost, tj. do 8. 3. 2020. To pomeni, da v času izdaje te sodbe sklep nima več pravnih učinkov. Poleg tega iz podatkov spisa izhaja, da je bil pripor v vmesnem času odpravljen, saj sodišče ni sledilo predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Vrhovno sodišče zadeve zato ni vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker so že navedeni razlogi narekovali ugoditev zahtevi, Vrhovno sodišče ni presojalo ostalih zatrjevanih kršitev.

-------------------------------
1 Tako na primer odločbe Ustavnega sodišča U-I-18/93 z dne 11. 4. 1996, Up-74/95, Up-75/95 in Up-57/95, vse z dne 7. 7. 1995.
2 Gl. na primer odločbo Ustavnega sodišča Up-152/06 z dne 8. 3. 2006.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3MDA5