VSRS Sklep II DoR 645/2019

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali imajo eventualni upravičenci neke pravice na nepremičnini, ki je bila prodana v stečajnem postopku, po zaključku le tega pravico in legitimacijo uveljavljanja ničnosti pogodbe, s katero je kupec v stečaju, nepremičnino prodal naprej drugemu kupcu,

- ali vedenje nadaljnjega kupca, o nekem predhodnem lastninskem upravičenju na nepremičnini pred prodajo v stečajnem postopku, predstavlja razlog za ničnost prodajne pogodbe za nadaljnji prenos lastninske pravice na tej nepremičnini.

Izrek

I. Predlogu se ugodi tako, da se revizija dopusti glede vprašanj:

1. Ali imajo eventualni upravičenci neke pravice na nepremičnini, ki je bila prodana v stečajnem postopku, po zaključku le tega pravico in legitimacijo uveljavljanja ničnosti pogodbe, s katero je kupec v stečaju, nepremičnino prodal naprej drugemu kupcu?

2. Ali vedenje nadaljnjega kupca, o nekem predhodnem lastninskem upravičenju na nepremičnini pred prodajo v stečajnem postopku, predstavlja razlog za ničnost prodajne pogodbe za nadaljnji prenos lastninske pravice na tej nepremičnini?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prodajna pogodba, ki sta jo 12. 9. 2012 sklenila toženca nična (II. točka izreka). Odločilo je, da je vknjižba lastninske pravice prvega toženca neveljavna, zato se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se vknjiži lastninska pravica druge toženke. Tožbeni zahtevek zoper drugo toženko je v tem delu zavrnilo (III. točka izreka). Prav tako je zavrnilo zahtevek za vpis lastninske pravice vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavb na sosednjih zemljiščih in na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki bi tak vpis omogočala (IV. točka izreka). Tožencema je naložilo še, da tožnikom povrneta pravdne stroške (V. točka izreka).

2. Višje sodišče je zavrnilo pritožbe tožnikov in obeh tožencev. Odločilo je, da vsak od njih krije svoje pritožbene stroške.

3. Zoper takšno sodbo (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) predlog za dopustitev revizije pravočasno vlaga prvi toženec. Vrhovnemu sodišču dopustitev predlaga zaradi odločitve o vprašanjih:

1. Ali lahko predhodna lastninska upravičenja na nepremičnini in tudi konkretno v okviru domnevno funkcionalnega zemljišča stavbe, ob pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini na originaren - izviren način in tudi konkretno po nakupu v stečajnem postopku, vplivajo na dosedanji prenos lastninske pravice na tej nepremičnini, med originarnim lastnikom in potem njegovim kupcem?

2. Ali lahko vedenje nadaljnjega kupca, o nekem predhodnem lastninskem upravičenju na nepremičnini pred prodajo v stečajnem postopku, predstavlja razlog ničnosti prodajne pogodbe za nadaljnji prenos lastninske pravice, po originarni - izvirni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini?

3. Ali imajo eventualni upravičenci neke pravice na nepremičnini, ki je bila prodana v stečajnem postopku, po zaključku le tega, brez pravočasnega uveljavljanja v stečajnem postopku pravico in legitimacijo izpodbijanja in uveljavljanje domnevne ničnosti pogodbe s katero je kupec v stečaju, nepremičnino prodal naprej drugemu kupcu?

4. Ali je vedenje kupca o nekih domnevnih upravičenjih na nepremičninah v korist tretjih, neuveljavljenih vse do prodaje v stečajnem postopku in ob vedenju, da je prodajalec nepremičnine kupil v stečajnem postopku in ob preverjenem dejstvu tudi vpisa prodajalca v zemljiško knjigo, mogoč očitek nedobrovernosti s sankcijo ničnosti pogodbe med novim kupcem in prodajalcem (kupcem v stečaju)?

5. Kakšna je sedaj lastninska pravica druge toženke na nepremičninah iz pogodbe oziroma ali ima z ugotovitvijo ničnosti vzpostavljena lastninska pravica drugo tožene stranke omejitve in kakšne?

6. Kakšen je glede konkretne zadeve pomen načela o zaupanju v zemljiško knjigo?

7. Ali je dopustno in zakonito, da sodišče preko vsebine zahtevka in navedb strank, odloči o ničnosti celotne prodajne pogodbe glede več predmetov prodaje, v kolikor ugotovi in obrazloži, da gre za ničnost prodaje zgolj pri enemu izmed predmetov prodaje (čeprav glede ostalih predmetov prodaje, prodajna pogodba niti ni sporna, niti ni bila predmet obravnavanja) zgolj iz razloga, ker gre pri vseh predmetih prodaje za skupaj zapisano ceno?

8. Ali je dopustno širiti obseg eventualne delne ničnosti na celotno pogodbo samostojno s strani sodišča, brez vsebinskega uveljavljanja tožnikov in ob sploh neobstoju nekih trditev za ostale predmete pogodbe glede katerih tudi ni izkazana aktivna legitimacija tožnikov?

9. Ali je skupni znesek kupnine v pogodbi res razlog za širitev eventualne delne ničnosti na zaključek, da gre za ničnost cele pogodbe?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

Datum zadnje spremembe:

21.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba II Ips 81/2020
• VSL Sodba II Cp 373/2019
• VSL sklep I Cpg 962/2011