VSRS Sklep I Kr 48365/2011

Jedro

Drži trditev predlagatelja, da je Višje sodišče v Mariboru na pritožbo Okrožne državne tožilke in po uradni dolžnosti oprostilno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar pa to samo po sebi ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti na območje izven pristojnosti Višjega sodišče v Mariboru.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 48365/2011 z dne 4. 9. 2019 obdolženega A. A. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe storitve kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posedovanje po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 263. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sodišče je odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo II Kp 48365/2011 z dne 11. 12. 2019 ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in tudi po uradni dolžnosti sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. Predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrožno sodišče, izven pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru, so vložili obdolženčevi zagovorniki. V obrazložitvi predloga trdijo, da pred Višjim sodiščem v Mariboru in Okrožnim sodiščem v Mariboru ne bo zagotovljen objektivni videz nepristranskosti sojenja, ker bo najprej Okrožno sodišče v Mariboru, nato pa še Višje sodišče v Mariboru odločalo o zakonitosti dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe Pp 1/2009, ki je bila izdana zoper B. B. Nadaljujejo, da so bili prav na podlagi te odredbe zbrani dokazi podlaga za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov zoper obdolženega A. A. Poudarjajo, da je bila navedena odredba nezakonita, kot je to ugotovilo že Okrožno sodišče v Murski Soboti v zadevi I K 36751/2014, na podlagi te odredbe zbrani dokazi pa so bili podlaga za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov zoper obdolženega A. A., zaradi česar so vsi dokazi zbrani zoper njega, nezakoniti. V obrazložitvi predloga za prenos pristojnosti se sklicujejo na sklepa Vrhovnega sodišča v zadevah I Kr 55384/2011 in I Kr 10885/2013, v katerih je Vrhovno sodišče odločilo, da je Višje sodišče v Mariboru glede pritožbenih očitkov o kršitvah določb postopka za B. B. večkrat zavzelo neugodna stališča, hkrati pa se je večina v pritožbi uveljavljanih kršitev izkazala kot utemeljena. Predlog sklenejo s trditvijo, da tudi v obravnavani zadevi obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja, zato Vrhovnemu sodišču predlagajo, da za odločanje v tem kazenskem postopku določi drugo okrožno sodišče, izven pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru.

B.

3. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj pogojev za prenos le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve. To z drugimi besedami pomeni, da Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu po prvem odstavku 35. člena ZKP razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne ugotavlja po uradni dolžnosti, sme pa upoštevati notorno znana dejstva, oziroma okoliščine, ki so v slovenskem pravnem prostoru splošno znane¹. Inštitut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavljajo izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so podani takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti.

4. Trditve v predlogu, da je pritožbeno sodišče presojalo pravilnost in zakonitost dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe Pp 1/2009, prav na podlagi te odredbe zbrani dokazi pa so bili podlaga za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov zoper obdolženega A. A., zato so vsi dokazi, zbrani s prikritimi preiskovalnimi ukrepi ter dokazi zbrani na njihovi podlagi, nezakoniti, po vsebini predstavljajo izražanje nezadovoljstva obdolženčevega zagovornika z odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru, ki je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V zvezi s podobnimi navedbami je Vrhovno sodišče že v številnih svojih odločbah² zavzelo stališče, da nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča, oziroma zavzetimi pravnimi mnenji ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP.

5. Neutemeljena je tudi trditev obdolženčevih zagovornikov, da prenos pristojnosti v obravnavani zadevi utemeljujeta odločitvi Vrhovnega sodišča v zadevah zoper nekdanjega mariborskega župana B. B. Vrhovno sodišče je v preteklem letu preneslo krajevno pristojnost izven območja Višjega sodišča v Mariboru v dveh kazenskih zadevah zoper nekdanjega mariborskega župana B. B., ki sta se vodili pred Okrožnim sodiščem v Mariboru³. Vendar pa zadevi zoper obdolženega B. B. nista primerljivi z zadevo zoper obdolženega A. A. Zlasti v zadevi I Kr 55384/2011 z dne 9. 7. 2019 je Vrhovno sodišče presodilo, da so se pred mariborskimi sodišči zoper obdolženega B. B. vodili številni kazenski postopki, pri čemer ni mogoče spregledati dejstva, da se je večina postopkov zoper njega končala z zavrnilnimi ali oprostilnimi sodbami, ter dejstva, da je v obsodilnih sodbah obdolženec uspel šele z izrednim pravnim sredstvom. V zadevi I Kr 10885/2013 z dne 29. 8. 2019 pa je Vrhovno sodišče poudarilo, da odločitev o prenosu krajevne pristojnosti izven območja sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni nezaupanja do dela Višjega sodišča v Mariboru oziroma nižjih sodišč z njegovega območja, temveč upoštevaje specifične okoliščine konkretne zadeve zoper obdolženega B. B., prispeva k zagotavljanju (objektivnega videza) nepristranskosti sojenja v očeh obdolženca in splošne javnosti ter h krepitvi avtoritete sodstva kot celote. V obravnavani zadevi po podatkih sodbe sodišča prve stopnje zoper obdolženega A. A. ne potekajo drugi kazenski postopki, temveč je bil pred Okrožnim sodiščem v Mariboru celo oproščen obtožbe. Drži sicer trditev predloga, da je Višje sodišče v Mariboru na pritožbo Okrožne državne tožilke in po uradni dolžnosti oprostilno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar pa to samo po sebi ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti na območje izven pristojnosti Višjega sodišče v Mariboru. Prenos krajevne pristojnosti v tem primeru bi namreč pomenil, da je treba pristojnost za sojenje, kadar pritožbeno sodišče razveljavi oprostilno sodbo, vselej prenesti na drugo sodišče prve stopnje, ki je izven pristojnosti pritožbenega sodišča, ki je razveljavilo oprostilno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

C.

6. Glede na to, da v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da je podan dvom v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, izven pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru, zavrnilo.

-------------------------------
¹ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Kr 10885/2013 z dne 29. 8. 2019.
² Primerjaj na primer odločbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Ips 52779/2014 z dne 24. 5. 2018, I Kr 5961/2013 z dne 16. 11. 2017, I Kr 5961/2013 z dne 17. 5. 2016, I Kr 10885/2013 z dne 29. 8. 2019 ter številne druge.
³ Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča v zadevah I Kr 55384/2011 z dne 9. 7. 2019 in I Kr 10885/2013 z dne 29. 8. 2019.

Datum zadnje spremembe:

20.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Kr 1316/2009
• VSRS Sklep I Kr 23403/2016
• VSRS Sklep I Kr 34216/2016