VSRS Sklep I R 179/2019
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.179.2019 |
Evidenčna številka: | VS00030385 |
Datum odločbe: | 19.12.2019 |
Senat: | mag. Rudi Štravs (preds.), Jan Zobec (poroč.), dr. Ana Božič Penko |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - trajanje sodnega postopka |
Jedro
Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
Presoja nepravilnosti odločitev v zvezi z zasledovanjem otrokove koristi kot glavnim vodilom tovrstnih postopkov je pridržana za (morebitno) odločanje instančnih sodišč na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev, za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je mogoče zahtevati njegovo izločitev.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Predlagatelj je v nepravdnem postopku zaradi spremembe stikov in predloga za izdajo začasne odredbe nasprotne udeleženke vložil vlogo z dne 2. 9. 2019, ki je naslovljena kot rokovni predlog, iz njene vsebine pa izhaja, da je podan tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti. Predlagatelj navaja, da so v zadevi podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti Okrožnega sodišča v Krškem, saj glede na dosedanje postopanje sodišča to krši predlagateljevo ustavno pravico do nepristranskega sojenja. V nepravdnem postopku bi se namreč moralo zasledovati maksimalno korist mladoletnega otroka, sodišče pa s svojo pasivnostjo kljub dopisom predlagatelja o neizvrševanju začasne odredbe in kršitvi le-te s strani nasprotne udeleženke škodi primarno mladoletnemu otroku, ki ni imel stika z očetom (predlagatelj) že več mesecev.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
4. Predlagatelj v predlogu kot okoliščini, ki vzbujata dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča, izpostavlja neažurnost sojenja Okrožnega sodišča v Krškem in opustitev zasledovanja največje koristi otroka pri sojenju v nepravdnem postopku. Nobena od navedenih okoliščin po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ni razlog za prenos pristojnosti.1 Presoja nepravilnosti odločitev v zvezi z zasledovanjem otrokove koristi kot glavnim vodilom tovrstnih postopkov je pridržana za (morebitno) odločanje instančnih sodišč na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev, za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je mogoče zahtevati njegovo izločitev.2 Prav tako postopek za delegacijo pristojnosti ni namenjen odpravi očitane pasivnosti sodišča, saj se ta rešuje v okviru postopkov, predvidenih z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.3
5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
-------------------------------
1 VS RS sklep I R 87/2018 z dne 5. 7. 2018; VS RS sklep I R 14/2007 z dne 2. 3. 2007; VS RS sklep I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018; VS RS sklep I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018.
2 VS RS sklep I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018; VS RS sklep I R 87/2018 z dne 5. 7. 2018.
3 VS RS sklep I R 87/2018 z dne 5. 7. 2018.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 21.01.2020