VSRS Sklep I R 103/2019

Jedro

Okoliščine, kot jih je pojasnilo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Razpravljajoča sodnica kot tudi ostale tri sodnice, razporejene na pravdni oddelek, toženca poznajo, ker je starejši sin dolgoletne vpisničarke njihovega sodišča. Ker šteje pravdni oddelek le štiri sodnice in dve vpisničarki, so zelo povezane in tako tudi redno seznanjene z dogajanjem med pravdnima strankama. Zadeva je bila ravno zaradi tega, ker gre za sina njihove vpisničarke, še posebej aktualna tema pogovorov na njihovem sodišču. O tem so se tudi pogovarjale, same sodnice in z navedeno vpisničarko, predvsem v smislu tolažbe in dajanja nasvetov, ko je za njih prosila. Navedene okoliščine bi utegnile pri tožnici vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi mogle negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanj v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Žalcu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Žalcu.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je bila vložena tožba tožnice B. B., ki jo sodišče vodi pod zadevo P 268/2019. Navedeno sodišče je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj določi za postopanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu je navedlo, da na podlagi številnih okoliščin in dejstev obstajajo tehtni razlogi za prenos pristojnosti. Razpravljajoča sodnica, kot tudi ostale tri sodnice, razporejene na pravdni oddelek, toženca poznajo, ker je starejši sin njene/njihove dolgoletne (približno 20 let) vpisničarke A. A. Iz pogovorov in pripovedovanja slednje dobro poznajo njegovo življenjsko pot ter dogajanje od javnega razkritja, da je tožnica (žena toženca, ki sta v postopku razveze) tista, ki se je dvakrat lažno izdajala za zdravnico, o čemer so poročali in pisali praktično vsi mediji. Ker dobro poznajo toženca in njegovo mater, so si tudi že ustvarile svoje (slabo) mnenje o tožnici. Vsi oddelki sodišča A. (z izjemo oddelka prekrškov) so kadrovsko gledano majhni, zato se zaposleni med seboj dobro poznajo in redno komunicirajo, še posebej tisti z daljšo dobo službovanja na sodišču. Ker šteje pravdni oddelek le štiri sodnice in dve vpisničarki, so zelo povezane in tako tudi redno seznanjene z dogajanjem med pravdnima strankama. Zadeva je bila ravno zato, ker gre za sina njihove vpisničarke, še posebej aktualna tema pogovorov na njihovem sodišču. O tem so se tudi pogovarjale, same sodnice in z navedeno vpisničarko, predvsem v smislu tolažbe in dajanja nasvetov, ko je za njih prosila. Iz predloga izhaja še, da upoštevajoč organizacijo dela in opremo prostorov, vpisničarkama ni mogoče preprečiti dostopa oziroma vpogleda v posamezen spis. Poleg tega pa je tudi tožnica seznanjena s tem, kje je zaposlena njena tašča, s katero sedaj nista več v dobrih odnosih. Ker med druge tehtne razloge po ustaljeni sodni praksi spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, meni, da opisano predstavlja okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. Navedene okoliščine bi lahko pri zelo nepredvidljivi in neobičajni tožnici vzbudile vtis pristranskosti kakor tudi negativno vplivale na percepcijo javnosti o nevtralnosti Okrajnega sodišča v A. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče odloči o predlogu za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Predlog je utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru podan razlog iz 67. člena ZPP. Okoliščine, kot jih je pojasnilo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Razpravljajoča sodnica kot tudi ostale tri sodnice, razporejene na pravdni oddelek, toženca poznajo, ker je starejši sin dolgoletne vpisničarke njihovega sodišča. Ker šteje pravdni oddelek le štiri sodnice in dve vpisničarki, so zelo povezane in tako tudi redno seznanjene z dogajanjem med pravdnima strankama. Zadeva je bila ravno zaradi tega, ker gre za sina njihove vpisničarke, še posebej aktualna tema pogovorov na njihovem sodišču. O tem so se tudi pogovarjale, same sodnice in z navedeno vpisničarko, predvsem v smislu tolažbe in dajanja nasvetov, ko je za njih prosila. Navedene okoliščine bi utegnile pri tožnici vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi mogle negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanj v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v B.

Datum zadnje spremembe:

19.09.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 114/2018
• VSRS Sklep I R 192/2019
• VSRS Sklep I R 3/2020