<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 290/2019

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.290.2019
Evidenčna številka:VS00026614
Datum odločbe:08.08.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSL odločba I Cp 1723/2018
Datum odločbe II.stopnje:21.03.2019
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), dr. Ana Božič Penko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije

Jedro

Predlog se zavrže. V sporih majhne vrednosti ni revizije, zato je tudi ni mogoče dopustiti.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika, da mu je dolžna tožena stranka plačati odškodnino v znesku 1.570,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 10. 2015 dalje do plačila in mu povrniti stroške postopka. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.670,75 EUR ter njenemu stranskemu intervenientu v znesku 27,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je spremenilo sklep o stroških, tako da je znesek 1.670,75 EUR nadomestilo z zneskom 1.557,64 EUR, sicer pa potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem zastavi sledeča vprašanja: 1) ali je tožena stranka kot vzdrževalec oziroma upravljavec vodovodnega omrežja odgovorna za škodo tožniku, ki je temu nastala v škodnem dogodku 22. 2. 2015, do katerega je prišlo zaradi okvare glavnega vodovodnega voda v pločniku pred tožnikovo hišo, ko tožena stranka ni uspela pravočasno zapreti dotoka vode, ventil za zapiranje vode pa ni deloval, 2) ali je do nedelovanja vodovodnega ventila prišlo zaradi kršitve potrebne skrbnosti tožene stranke kot upravljavca vodovodnega omrežja pri opravljanju njene dejavnosti, ne glede na to, da konkretnih ravnanj, s katerimi bi se zagotavljala brezhibnost delovanja vodovodnih ventilov (npr. preventivnega pregledovanja ventilov in preverjanja njihovega delovanja, ustrezna usposobljenost delavcev tožene stranke za ustrezno in pravočasno reagiranje v takšnih primerih, vključno s tem, da se jih predhodno sploh seznani in pripravi, kako ravnati v podobnih primerih in kako zapirati in kje iskati ventile, če eden od njih ne dela ter tudi kako ravnati pri ventilu, ki ne dela, kot tudi predhodna informiranost in obveza pripraviti morebitni načrt preprečitve izlivov, sploh, ker to na istem mestu oziroma okolici ni bilo prvič, kot tudi drugo morebitno in potrebno delovanje) tožencu izrecno ne nalaga noben predpis ali pogodba, glede na to, da je sodna praksa že presegla preozka stališča, da bi morala imeti dolžnost opraviti določeno dejanje zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugemu pravnemu aktu in da nedopustno ravnanje, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar posamezniku nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah (sklep VS RS II Ips 46/2016), 3) ali je mogoče govoriti o ustreznem vzdrževanju celotne infrastrukture vodovodnega omrežja s strani tožene stranke glede na to, da je do škodnega dogodka prišlo in da to ni edini dogodek, pri katerem je prišlo do takšnih okvar, kot tudi, da delavci tožene stranke očitno niso bili ustrezno usposobljeni za odpravljanje napak in niso imeli potrebnega znanja, saj je tožena stranka sama navajala v dopisu z dne 3. 4. 2015, da je bilo s strani delavca tožene stranke najprej ugotovljeno, da ventil ni deloval, potem pa je moral poiskati ventile na širšem območju, kar zagotovo ne bi bilo potrebno, če bi bil ustrezno usposobljen in bi tudi vedel za lokacije vseh ventilov, kar pa je nedvomno njegova naloga oziroma naloga tožene stranke in se poznavanje stanja na terenu za vzdrževalca predvideva že samo po sebi, to pa je dolžna zagotoviti tožena stranka, 4) ali je sodišče pravilno materialnopravno ovrednotilo dopis oziroma pisno izjavo tožene stranke (ki ga je pripravil vodja projektov K. Ž., pregledal vodja sektorja D. F. in podpisal tudi sam direktor tožene stranke A. Z.) z dne 3. 4. 2015 in dejstvo, da je tožena stranka poskrbela za sanacijo tožnikovega dvorišča le kot potrditev dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, ne pa tudi kot priznanje dejstva, da je do škode prišlo zaradi njenega protipravnega ravnanja in 5) ali bi sodišče moralo ugoditi predlogu za izločitev izvedenca glede na dejstvo, da je izvedenec poslovno sodeloval s toženo stranko in ali je bil predlog v tej zvezi podan pravočasno, saj je tožena stranka o obstoju okoliščin v tej zvezi le predvidevala, izvedenec pa jih je potrdil šele v svoji prvi dopolnitvi izvedenskega mnenja, to je celo po tem, ko je tožnik podal predlog za njegovo izločitev in ali bi izvedenec glede na svojo povezanost s toženo stranko moral sam zavrniti izvedeništvo v predmetni zadevi.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v osmem odstavku 458. člena določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije, zato je tudi ni mogoče dopustiti.1

6. Vrhovno sodišče je tako nedovoljen predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).

-------------------------------
1 Iz obrazložitve predloga novele ZPP-E (EVA 2013-2030-0093, z dne 30. 11. 2016, str. 19-20 in 215-216) bi lahko sklepali, da naj bi bila po novi ureditvi v civilnih in gospodarskih sporih dovoljenost revizije povsem neodvisna od vrednostnega kriterija in pogojena le s kriterijem rešitve pomembnega pravnega vprašanja. V obrazložitvi predloga novele je namreč navedeno, da se dopuščena revizija omogoča tudi v sporih, katerih vrednost ne dosega 2.000,00 EUR, saj predlagatelj meni, da pomembnost pravnega vprašanja ni vedno povezana z višino spornega predmeta. Kljub taki obrazložitvi pa je v besedilu zakona ostala določba osmega odstavka 458. člena ZPP, ki določa, da v sporih majhne vrednosti revizije ni. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi šlo za redakcijsko pomanjkljivost. Ti opozarjajo, da potreba po razvoju prava s sodno prakso na tem pravnem področju ni nič manjša kot na kakšnem drugem, saj v to skupino sporov na primer spadajo tudi potrošniški spori. Več Ovčak Kos, M., Razdrih Ž., Nova ureditev revizije v ZPP in vrednostni kriterij, Odvetnik, št. 86, 2018, str. 7.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 377, 458, 458/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNzY4