VSRS Sodba XI Ips 5773/2019

Jedro

S tem, ko je zunajobravnavni senat sicer vročil predlog tožilstva za podaljšanje pripora in obrambi določil rok 24 ur, da se o njem izjavi, nato pa še pred potekom tega roka sprejel odločitev, je ravnal v nasprotju z načelom poštenega sojenja in v škodo obdolženca kršil njegovo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje v roku 24 ur od prejema te sodbe.

Obrazložitev

A.

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s sklepom z dne 23. 4. 2019 ob vložitvi obtožnice zoper obdolženega M. H. podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obtožnica bremeni obdolženca poskusa storitve kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter dveh kaznivih dejanj grožnje po prvem in tretjem odstavku 135. člena KZ-1. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 30. 4. 2019 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora obdolženčev zagovornik vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri očita bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitev obdolženčeve pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravice do obrambe (29. člen Ustave RS). Zunajobravnavni senat je o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora odločal brez upoštevanja odgovora obrambe in na tak način le navidezno zagotovil obdolžencu pravico do izjave. Prav tako je protispisna ugotovitev višjega sodišča, da zagovornik v 24 urnem roku, ko se je seznanil s tožilskim predlogom dne 23. 4. 2019, ni podal odgovora nanj, saj ga je še isti dan poslal priporočeno po pošti. Zagovornik predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi.

3. Vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc je podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP in zahtevo ocenil kot utemeljeno. Na podlagi spisovnih podatkov je zunajobravnavni senat odločal o tožilskem predlogu za podaljšanje pripora še pred iztekom 24 urnega roka za podajo odgovora na predlog (drugi odstavek 272. člena ZKP), prav tako je tudi višje sodišče spregledalo, da je zagovornik pravočasno v 24 urnem roku poslal odgovor na priporni predlog tožilstva. Vrhovni državni tožilec zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Zagovornik se je večinoma strinjal s stališčem vrhovnega državnega tožilca, razen v delu, v katerem je vrhovni državni tožilec predlagal Vrhovnemu sodišču, da po razveljavitvi izpodbijanega sklepa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Obdolženec izjave ni podal.

B.

5. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani v petek, 19. 4. 2019, vložilo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani obtožnico zoper obdolženega M. H. zaradi obstoja utemeljenega suma poskusa storitve kaznivega dejanja umora in dveh kaznivih dejanj grožnje na škodo njegove bivše zunajzakonske partnerke Š. F. Hkrati z obtožnico je tožilstvo zoper obdolženca obrazloženo predlagalo tudi podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Okrožno sodišče v Ljubljani je obtožnico in predlog za podaljšanje pripora poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku še istega dne priporočeno po pošti in po faksu, ter jima določilo 24 urni rok, v katerem se lahko izjavita o predlogu. Obdolženec je obtožnico in priporni predlog prejel istega dne v prostorih Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana ob 18.10 uri, zagovornik pa je obe pisanji prejel po faksu ob 15.05 uri. Zagovornik je že v izjavi z dne 25. 4. 2019 in v pritožbi zoper izpodbijani sklep zatrjeval, enako pa navaja tudi v zahtevi, da v petek, 19. 4. 2019, po 14.00 uri zaradi prihajajočih velikonočnih praznikov ni bilo nikogar več v pisarni, tako da je obe pisanji, poslani v petek po faksu, dejansko prejel in se z njima seznanil šele v torek, 23. 4. 2019, ob 8.30 uri. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je zagovornik tega dne poslal odgovor na tožilski predlog za podaljšanje pripora priporočeno po pošti, sodišče pa ga je prejelo naslednji dan, 24. 4. 2019. Zunajobravnavni senat je o predlogu za podaljšanje pripora odločil s sklepom z dne 23. 4. 2019, v njem pa navedel, da zagovornik in obdolženec na tožilski predlog nista odgovorila.

6. Bistvo zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da je zunajobravnavni senat ob podaljšanju pripora kršil obdolženčevo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP, ker je obdolžencu in zagovorniku zgolj navidezno omogočil odgovor na tožilski predlog za podaljšanje pripora. Sodišče je sicer predlog za podaljšanje pripora s pravnim poukom poslalo obrambi nemudoma, a na način, da se zagovornik s predlogom ni seznanil pravočasno, tako da je zunajobravnavni senat odločil brez upoštevanja roka za podajo odgovora obrambe in ne da bi pred odločitvijo preveril, ali in kdaj je zagovornik predlog za podaljšanje pripora prejel. Zagovornik graja tudi stališče višjega sodišča, češ da pravica do obrambe ni bila kršena, ker zagovornik v 24 urnem roku, odkar se je s pripornim predlogom tožilstva seznanil (dne 23. 4. 2019 ob 8.30 uri), ni podal odgovora.

7. O predlogu za podaljšanje pripora je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, ne da bi omogočil zagovorniku, da se seznani s predlogom tožilstva in se o njem na procesno upošteven način izjavi. Zagovornik zato v zahtevi utemeljeno izpostavlja, da je s takšnim ravnanjem zunajobravnavni senat v nasprotju z načelom poštenega postopka kršil obdolženčevo pravico do izjave v postopku in njegovo pravico do obrambe. Na podlagi spisovnih podatkov zagovornik tudi utemeljeno izpodbija stališče višjega sodišča, da zagovornik v 24 urnem roku, odkar je bil seznanjen s tožilskim predlogom za podaljšanje pripora, ni podal odgovora nanj, saj iz prejemnega žiga, odtisnjenega na zagovornikovem odgovoru izhaja, da je tega podal že v torek, 23. 4. 2019.

8. Pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena v vsakem sodnem postopku. Gre za pravico do izjave oziroma pravico do kontradiktornosti, ki izhaja iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) ter 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Stranka mora imeti ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in tako vpliva na odločitev v postopku, ki se nanaša na njene pravice in pravne interese. Da ta pravica ni le navidezna, pač pa realna in učinkovita, mora biti stranki predhodno omogočeno, da izve za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Takšna sodna praksa je izoblikovana tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, po kateri načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do poštenega sojenja zahteva, da mora biti stranki omogočeno, da se seznani in opredeli do vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko na njeno škodo vplivale na odločitev sodišča, enake procesne standarde pa sta vzpostavili tudi Ustavno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS.¹ Iz 29. člena Ustave RS in drugega odstavka 272. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča po zagotavljanju kontradiktornosti zato predpostavlja tudi spoštovanje 24 urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu, in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.

9. V obravnavani zadevi bi moral zunajobravnavni senat ob izdaji izpodbijanega sklepa upoštevati minimalna procesna jamstva poštenega postopka, ki jih nalagata 29. člen Ustave in drugi odstavek 272. člena ZKP, ter obdolžencu in zagovorniku zagotoviti dejansko možnost, da se seznanita s predlogom tožilstva in o njem zavzameta stališče, še preden je sam odločil o predlogu za podaljšanje pripora. Zunajobravnavni senat bi moral preveriti, ali je procesni 24 urni rok za podajo odgovora na tožilski priporni predlog že potekel, prav tako pa tudi, ali je obramba v tem roku podala odgovor. Tako bi se moral še pred odločitvijo seznaniti z morebitnim stališčem obrambe, saj obdolženčeva pravica do izjave in sodelovanja v postopku ni samo formalnost, temveč dejanska pravica obdolženca. S tem, ko je zunajobravnavni senat sicer vročil predlog tožilstva za podaljšanje pripora in mu določil rok 24 ur, da se o njem izjavi, nato pa še pred potekom tega roka sprejel odločitev, je ravnal v nasprotju z načelom poštenega sojenja in v škodo obdolženca kršil njegovo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP.

C.

10. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP, je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje v roku 24 ur od prejema te sodbe (prvi odstavek 426. člena ZKP).

-------------------------------
¹ Glej na primer odločbi ESČP v zadevi Lobo Machado proti Portugalski z dne 20. 2. 1996 in Ziegler proti Švici z dne 21. 2. 2002, odločbe Ustavnega sodišča Up-373/2005 z dne 15. 3. 2007, Up-117/2012 z dne 10. 10. 2013 in Up-574/2013 z dne 17. 6. 2014 ter sodbe Vrhovnega sodišča XI Ips 34409/2014 z dne 22. 9. 2014, XI Ips 59860/2012 z dne 13. 11. 2014 in XI Ips 38981/2016 z dne 1. 6. 2017.

Datum zadnje spremembe:

10.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba XI Ips 69156/2021
• VSRS Sodba XI Ips 37117/2020
• VSL sodba II Cpg 133/2015