VSRS Sklep II DoR 71/2019

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti utemeljen.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti utemeljen?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, v III. in IV. točki izreka pa oba podredna tožbena zahtevka, s katerimi so tožniki uveljavljali, da oporoka zapustnika ni veljavna in nima pravnih učinkov (primarni tožbeni zahtevek) oziroma da oporoka, ki jo je v zapuščinskem postopku predložil toženec kot oporoko zapustnika ni nastala in je nična ter nima pravnih učinkov (prvi podredni tožbeni zahtevek) oziroma da je oporoka zapustnika neveljavna (drugi podredni tožbeni zahtevek). Zavrnilo je tudi zahtevek tožnikov za povrnitev pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijano sodbo: v III. točki izreka (glede prvega podrednega zahtevka) spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je oporoka, ki jo je v zapuščinskem postopku predložil toženec kot oporoko zapustnika, nična ter nima pravnih učinkov; v IV. točki izreka pa je izpodbijano sodbo razveljavilo. V preostalem delu (v II. točki izreka in v III. točki izreka glede ugotovitve, da oporoka ni nastala) je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev o stroških v V. točki izreka je spremenilo tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške. Odločilo je tudi, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je dopusten zahtevek na ničnost oporoke, četudi takšnega zahtevka 76. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ne predvideva? 2) Ali je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno ugodilo zahtevku na ničnost oporoke, ker bi skladno z zakonom (76. člen ZD) moral biti postavljen (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev oporoke? 3) Ali je sodišče odstopilo od teorije in sodne prakse (sodba II Cp 1895/2016 z dne 9. 11. 2016 (točka 11. in 12. obrazložitve), sklep II Cp 308/2014 z dne 23. 4. 2014 (točka 11. obrazložitve), sklep Cp 804/2007 z dne 15. 4. 2008, sklep Cp 1398/2007 z dne 28. 11. 2008, sklep I Cp 1213/2016 z dne 21. 9. 2016 (točka 7. in 8. obrazložitve) in sklep I Cp 4741/2008 z dne 8. 4. 2009), da je treba razlikovati med neobstoječo (ko gre za tako hude napake v obliki, da je na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko) in obstoječo, a formalno pomanjkljivo, hibno oporoko, ki za dosego sklepčnosti zahtevka terja postavitev zahtevka na razveljavitev oporoke, torej postavitev oblikovalnega tožbenega zahtevka? 4) Ali oblična pomanjkljivost iz 64. člena ZD – torej, da zapustnik ne podpiše oporoke v navzočnosti dveh prič – predstavlja tako hudo napako v obliki, da je na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko, in ki zahteva zahtevek na ugotovitev ničnosti?

Navaja, da se je v teoriji in sodni praksi ustalilo stališče, da je treba ločiti med neobstoječo, torej nično oporoko (ko je na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko) in izpodbojno oporoko (ko odstopanje od predpisane oblike ni očitno – teorija navaja, da je oporočitelj oporoko pred pričami podpisal v odsotnosti prič). Izpodbijana sodba je v nasprotju s sodno prakso višjih sodišč (II Cp 1895/2016, II Cp 308/2014) in stališčem teorije, po katerem je treba v tem primeru postaviti zahtevek za razveljavitev oporoke, torej oblikovalni tožbeni zahtevek (in ne zahtevek za ugotovitev ničnosti). Odločbi Vrhovnega sodišča (II Ips 275/2014, II Ips 120/2016), na kateri se sklicuje pritožbeno sodišče, z obravnavano nista primerljivi. Sodna praksa je nekonsistentna. Sklicuje se še na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 30/2018, II Ips 240/2012, II Ips 336/2009 in III Ips 31/2004. Dodaja, da Vrhovno sodišče še ni zavzelo stališča o tem, ali obličnostna pomanjkljivost, da zapustnik oporoke ni podpisal v navzočnosti dveh prič, utemeljuje ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

09.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1555/2018
• Sodba U 1000/93-4
• VSC Sodba Cp 251/2020