VSRS Sodba XI Ips 50620/2014

Jedro

Sodišče druge stopnje ni presodilo pritožbenih navedb glede vročitve predloga višje državne tožilke za odreditev pripora in listin, ki jih je državna tožilka priložila predlogu. Spoštovanje postopkovnih določb vpliva na zakonitost pripora, saj se pritožbene navedbe nanašajo na odločilna oziroma druga pomembna dejstva. Podana je kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sklepa, saj zagovornica (zaradi predloga za odreditev pripora in priloženih listin, ki po njenih trditvah obrambi niso bili vročeni) zatrjuje kršitev pravice do izjave oziroma enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se sklep Višjega sodišča v Kopru razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Kopru je na podlagi drugega odstavka 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obtoženega F. B. s sklepom z dne 26. 6. 2018 odredilo pripor za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti na glavni obravnavi. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 12. 7. 2018 pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti dne 17. 1. 2019, 23. 1. 2019 in 2. 4. 2019 vložila obtoženčeva zagovornica, kot uvodoma navaja, zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega sklepa. Navaja, da se obtoženec ne izmika kazenskemu postopku, saj v njem aktivno sodeluje in za sodišče ni nedosegljiv. Sodišče prve stopnje po juniju 2017 ni določilo naroka za glavno obravnavo, zato ni pravilen zaključek sodišč o obtoženčevem izmikanju. Po zagovorničinem mnenju izpodbijani pravnomočni sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, da je bil obtoženec v času odreditve pripora pravilno vabljen na glavno obravnavo, pa svojega izostanka ni opravičil. Trdi, da pripor ni neogibno potreben in sorazmeren ukrep. Po zagovorničinih navedbah obramba ni bila seznanjena s predlogom višje državne tožilke za odreditev pripora, prav tako ji niso bile vročene listine, ki jih je višja državna tožilka priložila predlogu in sicer internetni članek ter izpis iz registra gospodarskih družb v Češki republiki. Po zagovorničinih trditvah se sodišče druge stopnje ni opredelilo do teh pritožbenih navedb. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter obtožencu odpravi pripor.

3. Vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc je podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP. Zahtevo za varstvo zakonitosti je ocenil kot neutemeljeno, zato predlaga njeno zavrnitev. Po navedbah vrhovnega državnega tožilca je bil sklep sodišča druge stopnje zagovornici pravilno vročen dne 20. 7. 2018, zato je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel. Ocenjuje, da je sodišče druge stopnje sprejelo zaključke sodišča prve stopnje, da se obtoženec od septembra 2016 očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, s čemer se je opredelilo do pritožbenih navedb. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je pripor edini ukrep, s katerim se lahko zagotovi obtoženčeva navzočnost v kazenskem postopku. Vrhovni državni tožilec še navaja, da obtožencu nista bila vročena sklepa sodišča prve in druge stopnje o odreditvi pripora, kar ponovno kaže na obtoženčevo izmikanje kazenskemu postopku.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obtožencu in njegovi zagovornici, ki v izjavah z dne 12. 2. 2019 (zagovornica) in dne 25. 2. 2019 (obtoženec) vztrajata pri navedbah zahteve.

B.

5. Po zagovorničinih navedbah je sodišče zoper obtoženca odredilo pripor, ne da bi bila obramba seznanjena s predlogom višje državne tožilke za odreditev pripora ter internetnim člankom AA in izpisom iz registra družb v Češki republiki za XX s. r. o.. Obramba ni imela možnosti, da se o predlogu izjavi, zato je podana kršitev obtoženčeve pravice do sodelovanja v postopku. Navaja, da obtoženec na očitke iz predloga o odreditvi pripora ni mogel odgovoriti, zato je podana kršitev pravice do obrambe. Po zagovorničinih trditvah sodišče obtožencu ni zagotovilo kontradiktornega postopka pri posegu v pravico do osebne svobode. Obtoženec mora imeti možnost, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki lahko vpliva na odločitev sodišča ter zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev. Po zagovorničinih navedbah se sodišče druge stopnje do teh pritožbenih navedb ni opredelilo.

6. Skladno s prvim odstavkom 395. člena ZKP sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presodi navedbe pritožbe in navede kršitve zakona, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Po ustaljeni sodni praksi mora sodišče druge stopnje presoditi vse tiste konkretne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna oziroma druga pomembna dejstva, zavzeti o njih stališče in jih ustrezno obrazložiti¹.

7. V izpodbijanem sklepu z dne 12. 7. 2018 se je sodišče druge stopnje opredelilo do pritožbenih navedb, da se obtoženec ne izmika, zato niso podani pogoji za odreditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP (točka 4 obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje). Sodišče druge stopnje je v točki 5 obrazložitve zaključilo, da je pripor neogibno potreben za izvedbo kazenskega postopka.

8. Sodišče druge stopnje ni presodilo pritožbenih navedb glede vročitve predloga višje državne tožilke za odreditev pripora in listin, ki jih je državna tožilka priložila predlogu. Spoštovanje postopkovnih določb vpliva na zakonitost pripora, saj se pritožbene navedbe nanašajo na odločilna oziroma druga pomembna dejstva. Podana je kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sklepa, saj zagovornica (zaradi predloga za odreditev pripora in priloženih listin, ki po njenih trditvah obrambi niso bili vročeni) zatrjuje kršitev pravice do izjave oziroma enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče je sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. Glede na sprejeto odločitev, Vrhovno sodišče ni presojalo ostalih kršitev, ki jih uveljavlja vložnica zahteve za varstvo zakonitosti.

C.

9. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena, podana je kršitev po 3. točki prvega odstavka 420. člena, ki je vplivala na zakonitost sklepa. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do pritožbenih navedb glede vročitve predloga višje državne tožilke za odreditev pripora in priloženih listin, s čemer je kršilo prvi odstavek 395. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost sklepa. Vrhovno sodišče je sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje, v katerem se bo moralo opredeliti do teh pritožbenih navedb.

-------------------------------
¹ Sodbi VSRS I Ips 422/2006 z dne 7. 6. 2007 in I Ips 139/2008 z dne 28. 8. 2008 ter številne druge.

Datum zadnje spremembe:

08.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba XI Ips 53025/2020
• VSRS Sodba XI Ips 22400/2017
• Sodba I Ips 279/2007