<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba II Ips 44/2018

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.44.2018
Evidenčna številka:VS00021731
Datum odločbe:28.03.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cp 658/2017
Datum odločbe II.stopnje:18.07.2017
Senat:Jan Zobec (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Ana Božič Penko, dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:zavarovalna pogodba - zavarovanje civilne odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - zavarovalno kritje - omejitev zavarovalnega kritja - varstvo šibkejše stranke - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - dopuščena revizija

Jedro

Pri presoji, ali je bil oškodovanec zavarovančev gost, ki se je mudil pri zavarovancu na zasebnem obisku, gre za razlago spornega določila splošnih pogojev zavarovanja.

Za ekskluzivnost razlage, za katero se zavzema zavarovalnica, v spornem določilu ni zadostne opore. Odločilno je, da z njene strani pričakovane omejitve zavarovalnega jamstva iz spornega določila nedvoumno ne izhajajo na način, ki bi izključeval tožnikovo razlago. V takem primeru je treba večpomensko sporno določilo splošnih pogojev zavarovanja razlagati v korist nasprotne, šibkejše stranke.

Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Do potrošnikov bi bilo nepošteno, da bi se najprej tržilo in nato upravljalo s takšnimi zavarovalni produkti, katerih mamljiva vsebina (npr. glede večjega obsega zavarovalnega jamstva) bi bila nato ob nejasnih in dvoumnih omejitvah na izvedbeni ravni (ob uveljavljanju zavarovalnega rizika) dejansko izvotljena.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 514,06 EUR revizijskih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

O dosedanjem poteku postopka

1. Tožnik se je novembra 2014 hudo telesno poškodoval pri zavarovancu toženke, ko mu je na njegovo prošnjo pomagal pri prenašanju pohištva. Ko sta z zavarovancem prenašala omaro in je tožnik s pohištvenim bremenom stopal vzvratno, se mu je med noge zapletel zavarovančev maček, zaradi česar je padel in si poškodoval levo roko oz. ramo. Zaradi škode, ki jo je utrpel v opisanem škodnem dogodku, je od toženke - zavarovalnice, pri kateri je imel škodovalec zavarovano svojo civilno odgovornost, zahteval 20.000 EUR odškodnine.

2. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Poleg tega je toženki naložilo v plačilo tudi pravdne stroške v znesku 2.644,58 EUR.

3. Zoper takšno odločitev se je toženka pritožila. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi delno ugodilo tako, da je za 500 EUR znižalo prisojeni znesek. Sicer je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, naj toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila pravočasen predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 278/2017 z dne 23. 11. 2017 v zvezi s popravnim sklepom z dne 1. 12. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, vsebovano v 1. točki drugega odstavka 11. člena Splošnih pogojev PG-dom-03/12-1 (v nadaljevanju splošni pogoji zavarovanja).

5. Toženka je nato vložila dopuščeno revizijo, na katero je tožnik odgovoril, oba pa sta priglasila tudi revizijske stroške.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Odločitvi nižjih sodišč temeljita na naslednjih dejanskih ugotovitvah: zavarovanec toženke je tožnika, s katerim sta dolgoletna prijatelja, novembra 2014 prosil, naj pride v soboto dopoldne k njemu v A. in mu pomaga preseliti omaro v otroški sobi. Ko se je tožnik oglasil pri zavarovancu, sta omaro najprej razstavila in jo dvignila ter nesla tako, da je tožnik, ki je imel obute superge, hodil vzvratno, zavarovanec toženke pa naprej. Pri tem se je tožniku med noge zapletla zavarovančeva mačka, ob katero se je spotaknil, spustil omaro in padel na levo stran telesa, pri čemer se je poškodoval.

Presoja nižjih sodišč

7. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost toženkinega zavarovanca. Mačka sicer ni nevarna stvar, a bi jo moral imeti zavarovanec pod nadzorom. Zavarovalno kritje ni bilo omejeno na 650 EUR zato, ker tožnik pri zavarovancu ni bil na zasebnem obisku, temveč je prišel na zavarovančevo prošnjo in z namenom, da bi zavarovancu pomagal pri delu. Sodišče je tožniku prisodilo 20.000 EUR odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo. Takšno odločitev je nato potrdilo tudi sodišče druge stopnje, razen v delu, v katerem ni bila upoštevana odbitna franšiza 500 EUR, zato je za ta znesek znižalo ugodilni del.

O revizijskih navedbah

8. Odločitev sodišča druge stopnje je napačna, saj je bilo materialno pravo uporabljeno zmotno, zato je podan revizijski razlog iz 3. točke 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Revidentka uvodoma graja presojo o tem, kako (ne)nevarna žival je v resnici mačka in na kakšen način bi jo moral imeti njen lastnik pod nadzorom.

9. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno tudi glede omejitve zavarovalne vsote, ki velja za goste, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk. Višje sodišče se ni opredelilo do vseh ugovorov toženke. Napačno je tolmačilo določila splošnih pogojev iz 1. točke drugega odstavka 11. člena splošnih pogojev zavarovanja. Dikcija besedila ne dopušča ugotavljanja namena obiska. Tožnik je bil povabljen na obisk k zavarovancu. Dejstvo, da sta v času obiska prenašala omare, ne pomeni, da tožnik ni bil gost na zasebnem obisku. Tožnik je sam sebe štel za gosta. Tožnik bi moral izkazati plačilo za opravljeno delo. Trditev ni bila konkretizrano prerekana, zato bi jo sodišče moralo šteti za nesporno dejstvo. Gostje so lahko napovedani ali nenapovedani oziroma zaželeni ali nezaželeni. Povsem običajno in življenjsko je, da se pomaga prijatelju in znancu pri prenašanju omare. To pomeni, da je šlo za zasebni obisk. Na zasebni obisk lahko pride tudi nekdo, ki ni prijatelj ali sorodnik, je pa znanec, ki ga že dolgo nismo srečali. Ni pa na zasebnem obisku poštar, ali pa vodovodni inštalater, ki je prišel popravljat vodovodno napeljavo. Za širše kritje je treba izkazati, da sta osebi povezani pogodbeno oz. naključno. Besedilo v oklepaju, ki vsebuje dodatno pojasnilo („npr. prijatelji, sorodniki“), pomeni dodatno omejitev zavarovalne vsote, ki se nanaša na prijatelje in sorodnike zavarovanca na zasebnem obisku. Če nekdo pomaga prijatelju pri prenašanju omare, se je za to sam odločil, zato bi moral s povečano skrbnostjo paziti, kam stopa. Običajno je, da nam prijatelji, znanci ali sorodniki pomagajo pri manjših opravilih. Enako izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1646/2013 z dne 12. 10. 2013, kjer je babica nudila sinu pomoč tako, da je na njegovem domu čuvala vnuka. Sodišče je to štelo za zasebni obisk. Izpodbijana sodna odločba tako odstopa od te odločbe višjega sodišča.

O utemeljenosti revizije

10. Revizija ni utemeljena.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

11. Toženka je prepričana, da je njeno kritje zavarovančeve odgovornosti za škodo, ki jo povzroči tretjim osebam, omejeno z zavarovalno vsoto 650 EUR. Trdi, da je podana omejitev kritja zato, ker je škodo utrpel tožnik kot gost, ki je prišel k zavarovancu na zasebni obisk. Odločitev o višini tožbenega zahtevka je tako odvisna od dopuščenega revizijskega vprašanja, ali je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, ki je vsebovano v 1. točki drugega odstavka 11. člena splošnih pogojev zavarovanja. Po vsebini gre za vprašanje oškodovančeve lastnosti, ki ga kvalitativno opredeljuje v razmerju do zahteve iz spornega določila splošnih pogojev zavarovanja, in sicer, ali je bil glede na ugotovljene dejanske okoliščine zavarovančev gost, ki se je mudil pri zavarovancu na zasebnem obisku. Pritrdilen odgovor bi pomenil, da je zavarovančevo zavarovalno kritje bistveno manjše in znaša 650 EUR.

12. Ker se pravni stališči pravdnih strank razlikujeta, je Vrhovno sodišče najprej primerjalo, kakšen pomen pripisujeta sporni določbi ena oziroma druga, nato pa ob uporabi razlagalnih metod ugotovilo njen materialnopravni domet.

13. Sodna praksa višjih sodišč v primerljivih zadevah ni povsem enotna. Pretežno stališče je, da je treba glede na okoliščine konkretnega primera ugotavljati, ali je mogoče določen stik med zavarovancem in tretjo osebo subsumirati pod sporno določbo iz splošnih pogojev zavarovanja.1

Razlaga sporne določbe splošnih pogojev

14. Sporno določilo se glasi: „(...) Zavarovalno kritje je dodatno omejeno: 1) za škode, ki jih utrpijo gosti, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk (npr. prijatelji, sorodniki) (…).“

15. Toženkino stališče je, da je razširjeno zavarovalno kritje upoštevno le tedaj, kadar je poškodovanec naključna oseba ali nekdo, ki za zavarovanca opravlja storitve odplačno (npr. serviser, mehanik itd.). Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da si je mogoče zamisliti še druge primerljive situacije, npr. ko bi šlo za izvajalca javne službe ali javnih pooblastil, katerega dejavnost ne bi temeljila na pogodbi z zavarovancem, temveč na izvrševanju določenih javnopravnih nalog. Vsem primerom je skupna ista ambicija; gre za osebe, ki so v pravnem razmerju z zavarovancem nepovezane oz. so naključne.

16. Za ekskluzivnost razlage, za katero se zavzema toženka, v spornem določilu ni zadostne opore. Mogoče si ga je razlagati tudi na način, kot ga zastopa tožnik, čemur sta pritrdili tudi nižji sodišči. Besedilo je namreč pomensko odprto; ne le zaradi uporabe besed, katerih pomen ni nujno enoznačen (kdo je gost in kdaj gre za zasebni obisk), temveč tudi zaradi uporabe analogije intra legem, razvidne iz vsebine oklepaja. Ker pojem gosta, ki je na zasebnem obisku, ni (še) kako posebej ali drugače opredeljen v splošnih pogojih zavarovanja, je pri jezikovni razlagi spornega določila v izhodišču na mestu prav uporaba SSKJ. Iti mora za osebo, ki je bila s strani zavarovanca povabljena in pogoščena ter se zadržuje pri zavarovancu zaradi prijateljskih oz. družabnih stikov, in sicer na podlagi njunega tesnega odnosa (prijateljstva) ali razmerja (sorodstva). Strogo jezikovno gledano tožnik (vse) to ni bil. K zavarovancu se ni prišel družabno (po)gostiti, temveč na njegovo izrecno pobudo delati - z očitno zanemarjeno socialno dimenzijo njegovega prihoda. Namen njunega stika tako ni bila v družabno razvedrilnem gostovanju, temveč v združitvi naporov pri vnaprej predvidenem delovnem opravku.

17. Ponuja se vprašanje, kako na opisani sklep vplivata dejstvi, da gre za prijatelja oz. neodplačno prijateljsko pomoč. Očitno je, da je bil njun prijateljski odnos povod za konkretni stik. Če ne bi bila prijatelja, zavarovanec tožnika ne bi prosil za pomoč. A to še ne zadošča za sklep, da je zavarovalno kritje omejeno že in le zato, ker je poškodovanec zavarovančev prijatelj ali sorodnik. Iz spornega besedila tudi ne izhaja zahteva po (ne)odplačnosti. Navsezadnje si lahko tudi sorodniki in prijatelji med seboj računajo oz. izmenjajo kakšne koristi. Enako velja glede presoje (ne)obstoja določenega pravnega razmerja, na katerem bi moral - po toženkino - pri razširjenem zavarovalnem kritju temeljiti konkretni stik. Zato ni utemeljenega razloga, da bi se v primerljivem položaju razlikovalo med (ne)odplačnim delom, ki ga za zavarovanca opravi prijatelj, od tistega, ki bi ga (lahko) enako opravil kdo drug.

18. Glede na toženkino stališče bi bil odveč celoten prvi del besedila, ki ni v oklepaju in se nanaša na gosta, ki pride na zasebni obisk. Dovolj bi bilo zapisati, da je kritje omejeno, če gre za poškodovanca, ki je z zavarovancem v prijateljskem odnosu ali neodplačnem oz. sorodstvenem razmerju. Zato se kot pomemben del izkaže tudi s strani toženke zanemarjeni prvi del besedila, ki je z oklepajem le dopolnjen in se v tem dopolnilnem delu nanaša le na stopnjo povezanosti tožnika in toženkinega zavarovanca, ne pa na naravo njunega stika. To pomeni, da ima sporno določilo jasno vtkano teleološko podstat. Ker tako ni zanemarljivo, zakaj se je nekdo oglasil pri zavarovancu oz. kakšna je bila narava njegovega obiska, ne more biti dvoma, da je tudi to vprašanje eksistencialni del končnega preizkusa.

19. Odločilno je, da s strani toženke pričakovane omejitve zavarovalnega jamstva iz spornega določila nedvoumno ne izhajajo na način, ki bi izključeval tožnikovo razlago. To velja tako glede (ne)obstoja določene pravne podlage, ki bi utemeljevala kavzalnost oškodovančevega stika z zavarovancem (npr. pogodba med izvajalcem storitve in zavarovancem), kot tudi glede vprašanja (ne)odplačnosti takšne pravne podlage. Zato zahteva po obstoju odplačnega pravnega temelja ni nujen pogoj, ki bi bil relevanten za presojo (ne)obstoja razširjenega zavarovalnega kritja. Toženka bi morala želene omejitve jasno ubesediti še posebej zato, ker jih je sama pripravila. Gre za zavarovalnico, ki je na svojem področju strokovnjakinja, zato je temu ustrezna tudi njena dolžna skrbnost. To ne pomeni, da je toženkina razlaga nesprejemljiva, temveč le, da se tožnikova razlaga ob upoštevanju vseh jezikovnih elementov še vedno giblje v dopustnem okviru in za njeno izključitev ni zadostne opore.

20. Zaključka tudi ne spreminja sicer legitimna želja toženke, da bi se pri presoji zavarovančeve odgovornosti zavarovala pred tem, da bi imela opravka s (preveč) povezanimi osebami, ki bi že iz tega razloga (lahko) delovale v isti smeri – in to proti njej. Enako ne, da skuša v karseda omejeni meri (do le npr. 650 EUR) kriti prav tiste zavarovalne rizike, ki so (naj)pogostejši. Življenjsko je, da so zavarovanci največ(krat) v stiku prav s svojimi bližnjimi, najsi gre za prijatelje ali sorodnike, zato je tudi verjetnost škodnih dogodkov, ki bi izvirali iz takšnih stikov, večja od tistih, kjer bi šlo za naključne tretje osebe, ali poškodovane poštarje, mehanike in serviserje. Pri tem pa ni odveč dodati, da se zavarovanja pogosto izključujejo, kar pomeni, da bi bil oškodovanec, kot ga priznava toženka, po vsej verjetnosti že odškodovan po kakšni drugi zavarovalni polici (npr. v okviru poklicnega zavarovanja, od delodajalca itd.), zaradi česar bi odpadla potreba po predmetnem zavarovalnem kritju.

Sklepno

21. Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Do potrošnikov bi bilo nepošteno, da bi se najprej tržilo in nato upravljalo s takšnimi zavarovalni produkti, katerih mamljiva vsebina (npr. glede večjega obsega zavarovalnega jamstva) bi bila nato ob nejasnih in dvoumnih omejitvah na izvedbeni ravni (ob uveljavljanju zavarovalnega rizika) dejansko izvotljena.

22. Pri večpomenskih določilih splošnih pogojev zavarovanec ne sme biti odvisen od naknadno podane razlage, kot jo enostransko izoblikuje zavarovalnica. V takšnem primeru je treba večpomensko sporno določilo razlagati v korist nasprotne, šibkejše stranke – tj. zavarovanca. V njegovem interesu pa je, da ima glede lastne odškodninske odgovornosti podano širše zavarovalno kritje, ki hkrati tudi poškodovani tretji osebi omogoča ugodnejše zavarovalno jamstvo (83. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

Odločitev o reviziji

23. Izkaže se, da revizija ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP), ne da bi obravnavalo ostale revizijske očitke o procesnih kršitvah ter zmotni uporabi materialnega prava. Revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusi le glede tistih pravnih vprašanj, o katerih je bila revizija dopuščena.

24. Toženka z revizijo ni uspela, zato mora v skladu z načelom uspeha kriti svoje in tožnikove revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožniku se prizna 900 točk za vloženi odgovor na revizijo (tar. št. 21/3 v Odvetniški tarifi, v nadaljevanju OT) in 18 točk za poštne in telekomunikacijske storitve (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj znese 918 točk. Ob vrednosti točke 0,459 EUR (13. člen OT) gre za 421,36 EUR, povečano za 22 % DDV, pa končnih 514,06 EUR. Znesek mora toženka poravnati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (prvi odstavek 165. člena ZPP, 313. člen ZPP, 378. člen OZ).

-------------------------------
1 To izhaja iz zadev Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2859/2016 z dne 27. 2. 2017, II Cp 1919/2017 z dne 20. 12. 2017 in II Cp 190/2016 z dne 13. 4. 2016 ter primera Višjega sodišča v Celju Cp 774/2013 z dne 10. 4. 2014. Nasprotno izhaja iz zadeve Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1646/2013 z dne 16. 10. 2013.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 83

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NzYy