VSRS Sklep I R 44/2019

Jedro

S četrtim predlogom za delegacijo pristojnosti tožnica navaja enake razloge in okoliščine, kot že v predhodnih predlogih, to je glede nepravilnosti pri delu sodeče sodnice in sodne uprave, prirejanja sodnega vpisnika in uradnih zaznamkov v razveznem postopku ter o lažnivih sodnih izvedencih. Kot je Vrhovno sodišče že v predhodnih sklepih pojasnilo, tožnica z navajanjem identičnih razlogov in okoliščin ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o delegaciji pristojnosti. Edina nova okoliščina, ki jo navaja tožnica in po njenem mnenju kaže na pristranskost celotnega Okrožnega sodišča v Ljubljani, je, da je sodišče B. B. neutemeljeno dovolilo vpogled v predmetni spis. Vendar je tudi ta nova navedba primer bistveno istovrstnega razloga, o kakršnih je Vrhovno sodišče že v prejšnjih postopkih pojasnilo, da ne ustrezajo razlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, zato Vrhovno sodišče o njem ne bo vsebinsko odločalo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je še v teku pravda P 991/2012, na podlagi tožbe prve tožnice za plačilo odškodnine. Delna sodba o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine drugemu tožniku pa je že pravnomočna.

2. Tožeča stranka z vlogo z dne 23. 1. 2019 v tem postopku že četrtič predlaga prenos krajevne pristojnosti. V predlogu navaja, da so posamezni sodniki sodišča prve stopnje pristranski in koruptivni. Enako velja tudi za sodišče kot celoto. Opisuje primer ponarejanja oziroma prirejanja sodnega vpisnika in uradnih zaznamkov v razveznem postopku med drugim tožnikom A. A. in njegovo nekdanjo ženo oziroma tožničino materjo B. B. glede zastopnika otrokovih pravic. O tem je bil seznanjen tudi predsednik sodišča, ki pa na navedene nepravilnosti ni reagiral. Nadalje navaja, da sodni izvedenci v različnih postopkih, ki se vodijo pred istim sodiščem, navajajo lažniva in med seboj nasprotujoča si dejstva o poslovni (ne)sposobnosti B. B. V postopku glede vzgoje in varstva B. B. pripisujejo ustrezne intelektualne in govorne sposobnosti, v drugih postopkih pa ji odrekajo poslovno sposobnost ali celo sposobnost pričanja. Očitno odklonilen in žaljiv odnos do tožnika ima tudi razpravljajoča sodnica. Zloraba s strani sodišča je bila storjena tudi s tem, da je bil B. B. dovoljen vpogled v predmetni spis. Navedena je za vpogled v spis zaprosila, ker se v drugih postopkih poraja dvom v njeno poslovno sposobnost. To pa ni utemeljen razlog za vpogled v predmetni spis. Sodišče oziroma predsednik sodišča ji je vpogled v spis dovolil na podlagi 107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih prejemkih, ker je mati prve tožnice, čeprav se sama oziroma njeni zastopniki na to pravno podlago sploh niso sklicevali, niti niso zatrjevali, da želi B. B. vpogledati v spis zato, da bi se seznanila s tekom odškodninske pravde svoje hčere ali da bi ji pri tem pomagala.

3. Predlog ni dovoljen.

O predlogu drugega tožnika

4. V tej fazi postopka, ko je bilo o tožbenem zahtevku drugega tožnika že pravnomočno odločeno, drugi tožnik nima več pravnega interesa za delegacijo pristojnosti, zato je njegov predlog nedovoljen.

O predlogu prve tožnice

5. O predlogu tožeče stranke (tudi prve tožnice) za delegacijo pristojnosti je Vrhovno sodišče vsebinsko prvič odločilo s sklepom I R 16/2017 z dne 16. 2. 2017. V njem je pojasnilo, da razloge, s katerimi tožeča stranka utemeljuje izločitveni razlog konkretne sodnice, ne predstavlja razloga za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku¹ (v nadaljevanju ZPP); da objektivne nepristranskosti ne omajajo niti dodatne navedbe, ki se raztezajo na sodnico, ki naj bi sodila v razvezni pravdi; da trditve o nepravilnosti pri izvedbi dokaza z izvedencem prav tako ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP; ter da so trditve o nepravilnosti ravnanja sodne uprave nekonkretizirane do te mere, da nanje vsebinsko ni mogoče odgovoriti.

6. Kasneje je iz vsebinsko enakih razlogov in okoliščin tožnica še dvakrat predlagala delegacijo pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče s sklepoma I R 62/2018 z dne 7. 6. 2018 in I R 192/2018 z dne 10. 1. 2019 njena predloga kot nedovoljena zavrglo.

7. Tudi s četrtim predlogom za delegacijo pristojnosti tožnica navaja enake razloge in okoliščine, kot že v predhodnih predlogih, to je glede nepravilnosti pri delu sodeče sodnice in sodne uprave, prirejanja sodnega vpisnika in uradnih zaznamkov v razveznem postopku ter o lažnivih sodnih izvedencih. Kot je Vrhovno sodišče že v predhodnih sklepih pojasnilo, tožnica z navajanjem identičnih razlogov in okoliščin ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o delegaciji pristojnosti. Edina nova okoliščina, ki jo navaja tožnica in po njenem mnenju kaže na pristranskost celotnega Okrožnega sodišča v Ljubljani, je, da je sodišče I. S. neutemeljeno dovolilo vpogled v predmetni spis. Vendar je tudi ta nova navedba primer bistveno istovrstnega razloga, o kakršnih je Vrhovno sodišče že v prejšnjih postopkih pojasnilo, da ne ustrezajo razlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, zato Vrhovno sodišče o njem ne bo vsebinsko odločalo.

Odločitev o predlogu za delegacijo

8. Ker je torej predlog tožeče stranke za delegacijo pristojnosti nedovoljen, ga je Vrhovno sodišče s smiselno uporabo določbe drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.

-------------------------------
¹ 67. člen ZPP določa, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 62/2018
• Sklep I R 24/2003
• VSRS Sklep I R 46/2021