<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba XI Ips 48881/2018

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:XI.IPS.48881.2018
Evidenčna številka:VS00020751
Datum odločbe:24.01.2019
Senat:Branko Masleša (preds.), Barbara Zobec (poroč.), Mitja Kozamernik
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:relativna bistvena kršitev določb postopka - vpliv na zakonitost sklepa - ekstradicijski pripor - pogoji za ekstradicijski pripor - prošnja za začasni ekstradicijski pripor - sklicevanje na zakonsko besedilo - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja

Jedro

Preiskovalni sodnik je odredil pripor tudi zaradi dejanja, glede katerega ni razpolagal s prepisom ustreznih zakonskih določb. Takšna situacija pa predstavlja kršitev tretjega odstavka 524. člena ZKP, saj odločitve o priporu ni mogoče sprejeti brez popolne dokumentacije.

Za predstavljene zaključke zunajobravnavni senat ni imel podlage, saj brez besedila kazenskega zakona države prosilke in ustreznega prevoda tovrstne presoje ni bilo mogoče opraviti. V obravnavani zadevi v kritičnem času ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bili izpolnjeni pogoji za odreditev ekstradicijskega pripora. Slednje pa pomeni, da je uveljavljana kršitev določb postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 524. člena ZKP vplivala na zakonitosti obeh izpodbijanih sklepov.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje v roku štiriindvajsetih ur.

Obrazložitev

A.

1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom I Kpd 48881/2018 z dne 28. 11. 2018 zoper tujca D.Š. na podlagi tretjega in četrtega odstavka 524. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredil izročitveni pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki traja do izročitve Republiki Srbiji. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom I Ks 48881/2018 z dne 4. 12. 2018 pritožbo tujčevega zagovornika zavrnil.

2. Zagovornik vlaga zoper pravnomočni sklep o odreditvi izročitvenega pripora zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega in drugega odstavka 371. člena ZKP ter zaradi kršitev določb Pogodbe med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo o izročitvi (v nadaljevanju BRSI). Navaja, da 4. točka tretjega odstavka 523. člena ZKP določa, da mora biti prošnji države prosilke za izročitev priložen izpisek iz besedila kazenskega zakona tuje države, ki naj se uporabi ali je bil uporabljen proti obdolžencu zaradi dejanja, ki je povod za zahtevano izročitev. Poudarja, da v navedeni zadevi glede kaznivega dejanja ropa po 206. členu Kazenskega zakonika Republike Srbije (v nadaljevanju KZ RS) ta pogoj ni bil izpolnjen, saj Republika Srbija ni posredovala prevoda besedila omenjene določbe v maksimalno dopustnem roku štiridesetih dni. Meni, da zato niso izpolnjeni formalni pogoji za odreditev ekstradicijskega pripora, saj država prosilka ni posredovala vse potrebne dokumentacije, kar pomeni tudi, da sta izpodbijana sklepa nezakonita. Zagovornik zatrjuje tudi, da sta sodišči kršili določbo 6. člena BRSI, saj tujca potem, ko Republika Srbija v postavljenem roku štiridesetih dni ni ustrezno dopolnila zahteve za izročitev, nista izpustili na prostost. Glede na navedeno Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugodi zahtevi in razveljavi izpodbijani pravnomočni sklep ter tujca izpusti na prostost.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina, ki je navedel, da manjkajoče listine ne morejo predstavljati razumnega in zakonitega razloga za zavrnitev izročitve ter izpustitve tujca na prostost, ob upoštevanju, da se okoliščine, ki se nanašajo na begosumnost niso spremenile. Meni, da uveljavljane kršitve določb postopka niso podane, zato predlaga zavrnitev zahteve.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo tujcu in njegovemu zagovorniku, ki se o odgovoru nista izjavila.

B.

5. V obravnavani zadevi je temeljno vprašanje, ali je preiskovalni sodnik pri odločanju o odreditvi t.i. klasičnega ekstradicijskega pripora razpolagal z ustrezno dokumentacijo. ZKP namreč v tretjem odstavku 524. člena določa, da se sme zoper tujca odrediti pripor, če so podani razlogi za pripor iz 201. člena ZKP in kolikor prošnja tuje države ustreza pogojem iz 523. člena ZKP. Omenjeno zakonsko določilo v 4. točki tretjega odstavka zahteva, da mora biti prošnji priložen tudi izpisek iz besedila kazenskega zakona tuje države, ki naj se uporabi ali, ki je bil uporabljen proti obdolžencu zaradi dejanja, ki je povod za zahtevano izročitev. Enako določilo vsebuje tudi 4. točka 4. člena BRSI.

6. Iz podatkov spisa je razvidno, da je preiskovalni sodnik, po odreditvi t.i. začasnega ekstradicijskega pripora zoper tujca, od Republike Srbije zahteval predložitev ustrezne dokumentacije v roku osemnajstih dni, šteto od dneva priprtja tujca, torej od 21. 10. 2018 (list. št. 58). Omenjeni rok je na zaprosilo pristojnega organa Republike Srbije pozneje podaljšal na štirideset dni. Zahtevano dokumentacijo je nato sodišče prejelo 23. 11. 2018, torej znotraj štiridesetdnevnega roka. Vendar posredovana dokumentacija ni bila popolna, saj ji je manjkal prepis določb za kaznivo dejanje ropa po 206. členu KZ RS. Preiskovalni sodnik je od pristojnega organa Republike Srbije dne 28. 11. 2018 zahteval dopolnitev dokumentacije (list. št. 205 in 206), nato pa še istega dne izdal tudi izpodbijani sklep o odreditvi pripora. Iz omenjenega sklepa izhaja, da se ekstradicijski pripor odreja, saj se zoper tujca v Republiki Srbiji vodi kazenski postopek za večje število kaznivih dejanj velike tatvine, zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe in zaradi kaznivega dejanja ropa. Preiskovalni sodnik je tako odredil pripor tudi zaradi dejanja, glede katerega ni razpolagal s prepisom ustreznih zakonskih določb. Takšna situacija pa predstavlja kršitev tretjega odstavka 524. člena ZKP, saj odločitve o priporu ni mogoče sprejeti brez popolne dokumentacije.

7. Z vidika vpliva zgoraj navedene kršitve na zakonitost izpodbijanega sklepa, pa je bistvenega pomena dejstvo, da sodišči nižje stopnje svoje presoje o utemeljenosti odreditve pripora nista mogli opreti na dokumentacijo, ki bi morala biti podlaga njuni odločitvi. V pravnomočnem sklepu sodišče ni upoštevalo dejstva, da iz posredovane dokumentacije izhaja, da je pregon glede očitanih kaznivih dejanj tatvine in glede kaznivega dejanja hude telesne poškodbe že zastaral. Edino kaznivo dejanje, ki je predstavljalo podlago za zahtevano izročitev in tudi odreditev ekstradicijskega pripora je bilo tako kaznivo dejanje ropa. Glede slednjega kaznivega dejanja pa sodišči nista imeli izpisa besedila iz kazenskega zakona Republike Srbije. Zunajobravnavni senat je v tretji točki obrazložitve pritrdil pritožniku, da država prosilka ni predložila prepisa svojega kazenskega zakona, ki se je nanašal na kaznivo dejanje ropa. Vendar je kljub temu zavzel stališče, da izostale listine nimajo takšnega pomena, da bi zaradi njih bila zavrnjena izročitev. Za takšne zaključke pa zunajobravnavni senat ni imel podlage, saj brez besedila kazenskega zakona države prosilke in ustreznega prevoda tovrstne presoje ni bilo mogoče opraviti. V obravnavani zadevi tako v kritičnem času ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bili izpolnjeni pogoji za odreditev ekstradicijskega pripora. Slednje pa pomeni, da je uveljavljana kršitev določb postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 524. člena ZKP vplivala na zakonitosti obeh izpodbijanih sklepov.

8. Zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja tudi kršitev določbe 6. člena BRSI, pri čemer zatrjuje, da sodišči v nasprotju z navedeno določbo, tujca potem, ko Republika Srbija v postavljenem roku štiridesetih dni ni ustrezno dopolnila zahteve za izročitev, nista izpustili na prostost. Glede na to, da je Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo že zaradi ugotovitve, da je kršitev tretjega odstavka 524. člena ZKP vplivala na zakonitosti obeh izpodbijanih sklepov, se v presojo omenjene kršitve ni spuščalo.

C.

9. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da sta izpodbijana sklepa obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z tretjim odstavkom 524. člena ZKP, zato je izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje v 24 urah. Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče upoštevati stališča, ki izhajajo iz 6. in 7. točke ter sodbe in presoditi, ali so podani pogoji za odreditev pripora zoper tujca.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 371, 371/2, 523, 523/3-3, 524, 524/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3MDIy