VSRS Sodba XI Ips 51006/2018

Jedro

Iz opisa kaznivega dejanja pod točko 3-I obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice izhaja, da si zaposlene v A. obdolžencu zaradi sile (dejanje, opisano pod točko 1) in grožnje (dejanji, opisani pod točkama 2 in 3) niso upale preprečiti (opustitev), da bi pridobil več škatlic zdravil Helex, s čemer si je pridobil protipravno premoženjsko korist. Kot je to pojasnil že zunajobravnavni senat, je opis kaznivih dejanj, naveden v sklepu preiskovalne sodnice, sklepčen.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom I Kpd 51006/2018 z dne 4. 11. 2018 odredila pripor zoper obdolženega T. U. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi utemeljenega suma, da je obdolženec storil tri kazniva dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena, dve kaznivi dejanji tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena ter kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom II Ks 51006/2018 z dne 6. 11. 2018 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obdolženčev zagovornik, kot uvodoma navaja, zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega sklepa. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in pripor zoper obdolženca odpravi ali ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar je podala odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP. Zahtevo za varstvo zakonitosti je ocenila kot neutemeljeno, zato predlaga njeno zavrnitev. Ocenjuje, da v konkretnem primeru ni podana nobena izmed kršitev, ki jih uveljavlja vložnik. Navaja, da sta sodišči ugotovili in obrazložili pogoje za odreditev pripora, ki jih določata ZKP in Ustava Republike Slovenije. Po mnenju vrhovne državne tožilke se je zunajobravnavni senat v zadostni meri opredelil do kršitev, ki jih pritožba očita sklepu preiskovalne sodnice.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornik uveljavlja kršitev kazenskega zakona in navaja, da dejanja, opisana pod točko 3-I obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice, ne izpolnjujejo zakonskih znakov kaznivih dejanj izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1. Po zagovornikovih navedbah iz opisov dejanj ne izhaja, da naj bi zaposleni v lekarni zaradi obdolženčeve grožnje ali sile kaj storili ali opustili. Trdi, da se zunajobravnavni senat do teh pritožbenih navedb ni opredelil. Ker niso podani zakonski znaki treh kaznivih dejanj izsiljevanja, nista izkazana utemeljen sum in ponovitvena nevarnost. Po zagovornikovih trditvah se senat ni opredelil do navedb, da obdolženec še ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, zato je težko verjeti izpovedbam prič, da se obdolženca bojijo.

6. Iz opisa kaznivega dejanja pod točko 3-I obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice (stran 3 sklepa) izhaja, da si zaposlene v A. obdolžencu zaradi sile (dejanje, opisano pod točko 1) in grožnje (dejanji, opisani pod točkama 2 in 3) niso upale preprečiti (opustitev), da bi pridobil več škatlic zdravil Helex, s čemer si je pridobil protipravno premoženjsko korist. Kot je v točki 5 obrazložitve sklepa pojasnil zunajobravnavni senat, je opis kaznivih dejanj, naveden v sklepu preiskovalne sodnice, sklepčen; vprašanja, ki jih v zahtevi izpostavlja zagovornik, bo sodišče ugotavljalo šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki na zadostni stopnji verjetnosti kažejo, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja.

7. Sodišči sta o utemeljenem sumu, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, zaključili na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je policija zbrala v predkazenskem postopku (točka 5 obrazložitve sklepa zunajobravnavnega senata in točka 8 obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice).

8. Zagovornik z navedbami o objektivnih okoliščinah ponovitvene nevarnosti in obdolženčevi predkaznovanosti ne izpodbija zaključka sodišč o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ki temelji tako na objektivnih (obdolžencu se očita storitev treh kaznivih dejanj izsiljevanja, za katero je predpisana kazen zapora do petih let, pri katerih je obdolženec s svojim obnašanjem zaposlenim v A. vzbujal strah, obdolženec naj bi kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari storil istega dne kot eno izmed kaznivih dejanj izsiljevanja) kot subjektivnih okoliščinah (obdolženčeva nasilnost, nepredvidljivost, odvisnost od prepovedanih drog oziroma alkohola, predkaznovanost zaradi premoženjskih kaznivih dejanj in kaznivega dejanja z elementi nasilja, neurejenost njegovih bivanjskih razmer). Zagovornik s svojimi navedbami zgolj izraža nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišč, s čemer uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).

9. Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišč, da je pripor zaradi teže očitanih kaznivih dejanj in obdolženčevega specialnega povratništva s področja kaznivih dejanj premoženjske narave neogibno potreben ukrep za odvrnitev nevarnosti ponavljanja istovrstnih kaznivih dejanj, ki je sorazmeren s pravico oškodovancev do njihove osebne varnosti in varnosti njihovega premoženja (točka 7 obrazložitve sklepa zunajobravnavnega senata in točka 10 obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice).

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zahteva pa je bila vložena tudi iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

11. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

04.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba XI Ips 40945/2018
• VSRS Sodba I Ips 10657/2015
• VSRS Sodba XI Ips 37941/2023