VSRS Sklep X Ips 288/2017

Jedro

Iz postavljenih vprašanj ni mogoče ugotoviti, na katero vprašanje materialnega prava, ki bi bilo pomembno v smislu razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse bi bilo treba odgovoriti. Tako splošno zastavljena vprašanja zato niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo lahko vsebinsko obravnavalo.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa Upravne enote Ljubljana, št. 492-1577/2014-23 z dne 3. 2. 2016, s katero je ta zavrnil tožnikov zahtevek za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Drugostopenjski organ je z odločbo št. 492-80/2016/2 (1312-16) z dne 7. 4. 2016 zavrnil pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi vračilo stroškov revizijskega postopka. Revident je dne 26. 9. 2018 vložil novo vlogo z naslovom "Dopolnitev revizije".

K I. točki izreka

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev.¹ Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja naslednja vprašanja: "(1) Kaj sploh pomeni pojem "posledice izbrisa" v smislu 1. alineje 3. odstavka 2. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP) in katere so tiste "posledice izbrisa" v smislu 1. alineje 3. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ki predstavljajo upravičen razlog, da bi oseba zapustila RS in ki posledično opravičujejo neizpolnjevanje pogoja dejanskega življenja v RS v času od izbrisa do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi vloge za sprejem v državljanstvo; (2) Ali sta upravni organ in sodišče dolžna pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva iz 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v zvezi s 1. alinejo drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP upoštevati vse okoliščine, ki so pomembne in vplivajo na izpolnjevanje teh pogojev ter na kakšni podlagi lahko upravni organ in sodišče presodita, katere okoliščine bosta pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP upoštevala kot utemeljene in katere ne; in (3) Ali lahko upravni organ in sodišče odrečeta upravičenje do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, v kolikor je razlog za neizpolnjevanje pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP nezakonito ravnanje države? oziroma drugače povedano: Kako naj upravni organ in sodišče presojajo izpolnjevanje pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, v kolikor tožnik pogoja ni mogel izpolniti izključno in samo zaradi nezakonitega ravnanja države?".

7. Po presoji Vrhovnega sodišča opisana vprašanja ne predstavljajo pomembnih pravnih vprašanj v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz njih ni razvidno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje kršilo in zakaj.² Iz postavljenih vprašanj ni mogoče ugotoviti, na katero vprašanje materialnega prava, ki bi bilo pomembno v smislu razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse bi bilo treba odgovoriti. Tako splošno zastavljena vprašanja zato niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo lahko vsebinsko obravnavalo. Ob tem pa Vrhovno sodišče dodaja, da okoliščina, da je bil izbris nezakonit, ne utemeljuje sama po sebi pomena zastavljenih vprašanj, saj je namen ZPŠOIRSP odprava posledic (škode), ki je nastala zaradi izbrisa kot nezakonitega ravnanja države, v predmetni zadevi pa gre za spor o posameznih vidikih pogojev, ki jih za izplačilo odškodnine določa zakon (npr. izpolnjenost pogoja dejanskega življenja revidenta v Republiki Sloveniji). Tudi revidentovo nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki ga izraža v revizijskih razlogih, za dovoljenost revizije ne zadošča.

8. Ker revident v zvezi z zatrjevanimi procesnimi kršitvami ni postavil nobenega pomembnega pravnega vprašanja, so revizijske trditve v tej smeri nebistvene, saj pogoj pomembnosti pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

9. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.³ Teh pa revident v konkretnem primeru ni izkazal, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o odškodnini, ne pa o izbrisu revidenta iz registra stalnega prebivalstva, zato tudi s posledicami navedenega izbrisa ne utemeljuje posledic, ki bi izvirale iz izpodbijanega upravnega akta.

11. Ker revident ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

12. Dopolnitev revizije, ki je bila vložena po pooblaščeni odvetnici 26. 9. 2018, pa je prepozna. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Roki za vložitev pravnih sredstev začnejo po drugem odstavku 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v obravnavani zadevi uporablja primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), teči prvi naslednji dan od vročitve. Izpodbijana sodba je bila tožeči stranki vročena 31. 5. 2017. Po določbi prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se po določbi drugega odstavka 112. člena ZPP šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

13. Revident je dopolnitev revizije po pooblaščenki vložil 26. 9. 2018, 30 dnevni rok za vložitev revizije pa se je iztekel 30. 6. 2017. Iz navedenega izhaja, da je bila dopolnitev revizije vložena po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, zato je glede na zgoraj citirane določbe prepozna. Dopolnitve revizije Vrhovno sodišče zato kot prepozne ni upoštevalo.

K II. točki izreka

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).
² Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 68/2015 z dne 2. 4. 2015.
³ Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013

Datum zadnje spremembe:

15.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 231/2017
• VSRS Sklep X Ips 289/2017
• VSRS Sklep X Ips 290/2014