VSRS Sklep X Ips 293/2017

Jedro

Revidenta konkretnega vprašanja, ki bi izpolnjeval v sodni praksi Vrhovnega sodišča določena in ustaljena merila, ki morajo biti izpolnjena, da pravno vprašanje izpolnjuje pogoje za dovoljenost revizije, nista navedla.

Kot zelo hude posledice sta navedla posledice, ki niso posledice izpodbijanega akta, zato tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-635/2011-MOP-69 z dne 4. 2. 2016, s katerim je bila zavržena zahteva tožnikov, da se za nično izreče odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3259/2007-19 (8204) z dne 14. 11. 2011. S to odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ zavrnil zahtevo tožnikov za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe istega organa, št. 06122-3259/2007-8204-3 z dne 26. 9. 2007, izdane zaradi neskladne gradnje kmetijskega objekta.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlagata, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da za nično izreče odločbo z dne 14. 11. 2011 in inšpekcijsko odločbo z dne 26. 9. 2007. Podrejeno predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevata povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1¹ je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.²

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri mora stranka natančno in konkretno navesti pravno vprašanje in pravno pravilo, ki je bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.³

6. Teh zahtev revidenta nista izpolnila. Navedla sta, da gre za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, vendar v obsežni reviziji konkretnih vprašanj, ki bi bila oziroma so pomembna za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe, nista navedla.

7. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje potrdilo izpodbijani akt, s katerim je bil predlog za izrek ničnosti zavržen, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel upravni organ.⁴ Sodišče prve stopnje je navedlo, da revidenta zahtevata izrek ničnosti odločb, katerih ničnost je bila pred sodiščem prve stopnje že presojena. Da torej predlagata ponovno presojo že pravnomočno končanih zadev in bi zato moral upravni organ njuno zahtevo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Da bi revidenta dosegla vsebinsko obravnavo revizije, bi torej morala izpostaviti vprašanje, ki bi se nanašalo na navedeni razlog izpodbijane sodbe. Tega revdenta nista storila. V obsežni reviziji sta sicer navedla, da gre za vprašanje izvršilnega naslova, vprašanje statusa, vprašanje stvarne pristojnosti, vsebinsko vprašanje odločbe št. 06122-3259/2007-19 (8204) in vprašanje 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, vendar konkretnega vprašanja, ki bi izpolnjeval v sodni praksi Vrhovnega sodišča določena in ustaljena merila, ki morajo biti izpolnjena, da pravno vprašanje izpolnjuje pogoje za dovoljenost revizije, nista navedla. Edino konkretno vprašanje, ki sta ga v reviziji navedla, in sicer: "kako strokovno neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja vpliva na vodenje in odločanje v inšpekcijskem postopku" pa za obravnavano zadevo ni pravno pomembno. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

8. Revidenta tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

9. Kot zelo hude posledico sta navedla materialno škodo, ki naj bi jima nastala zaradi izrečenega inšpekcijskega ukrepa in v posledici tega zaradi nezmožnosti opravljanja dejavnosti, onemogočene uporabe stanovanjskega objekta in obnove le tega. K temu sta dodala, da se revidentu omejujejo tudi njegove ustavne pravice in sicer pravica do pritožbe, ki naj ne bi bila učinkovita, ker naj ne bi mogel uspešno napasti nezakonite in neobstoječe odločbe, ki je podlaga za nezakoniti sklep o dovolitvi izvršbe. Navedla sta torej posledice, ki niso posledice izpodbijanega akta, saj vsebina oziroma predmet tega sodnega spora ni presoja pravilnosti inšpekcijske določbe ali sklepa o izvršbi izdanega na podlagi te odločbe.

10. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
² Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
³ Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015, X Ips 281/2016 in drugi.
⁴ Upravni organ je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da revident ne izkazuje pravnega interesa za izrek ničnosti določbe, s katero je bil zavrnjen predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe in na ugotovitev, da revidentka ni bila stranka postopka in predlog zavrgel na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Datum zadnje spremembe:

14.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 295/2017
• VSRS Sklep X Ips 299/2017
• VSRS Sklep X Ips 232/2016