VSRS Sklep X Ips 237/2017

Jedro

Vrhovno sodišče je (med revizijskim postopkom) v sklepu X Ips 380/2015 z dne 11. 2. 2016 v istovrstni denacionalizacijski zadevi, v kateri je nastopala ista tožeča stranka, ki je v reviziji uveljavljala enake razloge za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot v obravnavanem primeru, revizijo zavrglo, ker revident ni zadostil v prejšnji točki opisanim zahtevam. Glede na navedeno tudi v obravnavani zadevi zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, št. 321-337/93-109 z dne 7. 6. 2016. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ v ponovnem postopku zavrnil zahtevo za denacionalizacijo podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov, vpisanih v vl. št. 268, 729, 805, k. o. ... in 356, 511, 524, 601, k. o. ..., do ½ podržavljenih A. Š., rojenemu ..., umrlemu ... Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo, št. 490-27/2016/2 z dne 2. 9. 2016, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritrdilo presoji prvostopenjskega organa, temelji na ugotovitvi, da je bilo obravnavano premoženje prejšnjemu lastniku ex lege odvzeto že 6. 2. 1945 na podlagi 1. oziroma 2. točke Odloka AVNOJ; da je umrl 13. 4. 1945 in se ni štel za jugoslovanskega državljana. Tožnika zato ni mogoče šteti za nadomestnega upravičenca po 11. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Zaradi razveljavljene posvojitve pa tožnika ni mogoče šteti niti za nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen.

3. Tožnik (v nadaljevanju revident) je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Podrejeno predlaga, da naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1¹ je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.²

6. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje navedenega pogoja in na kakšen način mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotna praksa sodišč prve stopnje, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.³ Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice, ki jih uveljavlja revident, posledice izpodbijanega akta, kar izhaja že iz samega besedila citirane odločbe ZUS-1. Taka pa je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. odločbe X Ips 101/2011, X Ips 472/2011, X Ips 377/2012, X Ips 385/2011, X Ips 418/2012, X Ips 11/2013 in X Ips 89/2013).

7. Vrhovno sodišče je (med revizijskim postopkom) v sklepu X Ips 380/2015 z dne 11. 2. 2016 v istovrstni denacionalizacijski zadevi, v kateri je nastopala ista tožeča stranka, ki je v reviziji uveljavljala enake razloge za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot v obravnavanem primeru, revizijo zavrglo, ker revident ni zadostil v prejšnji točki opisanim zahtevam. Presodilo je, da z navedbami različnih pravnih vprašanj, povezanih z dokazno močjo sodbe Sodišča narodne časti Murska Sobota SNČ 61/45 z dne 8. 8. 1945, ni izkazal pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navedena sodba je bila namreč izdana po tem, ko je bilo obravnavano premoženje že ex lege podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ-a.

8. Glede izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je Vrhovno sodišče revidentu pojasnilo, da zatrjevani poseg v osebnostne pravice v zvezi z narodnostjo bivšega lastnika ni posledica izpodbijane odločbe, temveč aktov o podržavljenju, zakonitost katerih pa se v postopku denacionalizacije ne preizkuša (npr. sodba Vrhovnega sodišča I Up 1004/2001). Ob tem je ponovilo ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more utemeljiti niti z navedbami o ponovni izgubi premoženja.

9. Glede na navedeno tudi v obravnavani zadevi zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
² Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
³ Npr. sklepi VS RS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010, X Ips 301/2010 z dne 5. 5. 2011, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015, X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015 in drugi.

Datum zadnje spremembe:

14.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 232/2015
• VSRS Sklep X Ips 408/2016
• VSRS Sklep X Ips 296/2016