VSRS Sklep II DoR 393/2018

Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik od toženke, ki se profesionalno in v pridobitne namene ukvarja z radiodifuzijo (radio ...), zahteva plačilo avtorskega nadomestila za uporabo glasbenih neodrskih del za leta 2010, 2011 in 2012. Prav tako od nje zahteva plačilo civilne kazni, ker s tožnico kljub njenim pozivom ni sklenila ustrezne pogodbe, svoje obveznosti plačila avtorskega honorarja ni izpolnjevala ter tožnici kljub pozivu ni posredovala podatkov o letnem prihodku iz naslova opravljanja dejavnosti.

2. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 61515/2015 z dne 26. 5. 2015 v 1. in 3. točki izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožniku plačati 21.480,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku, da mora toženka tožniku plačati 13.856,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo ter sodbo in sklep skupaj s popravnim sklepom sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja:

(1) ali je pravilno stališče nižjih sodišč, da neupravičena obogatitev v primeru nedovoljene uporabe avtorskih pravic zapade v plačilo šele konec leta in zato v konkretni zadevi, čeprav je od nedovoljene uporabe avtorskih del minilo že več kot pet let, ni prišlo do zastaranja zahtevka;

(2) ali je pravilno stališče nižjih sodišč, da delno plačilo obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve pomeni pretrganje zastaranja terjatve tudi v neplačanem delu;

(3) ali je pravilno stališče nižjih sodišč, da civilne kazni po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku;

(4) ali je materialnopravno dopustno civilno kazen po ZASP uveljavljati samostojno, torej brez zahtevka za izvedbo opuščenega ravnanja, zaradi katerega se kazen zahteva, in ali je na podlagi 168. člena ZASP možno civilno kazen uveljavljati skupaj z institutom neupravičene obogatitve;

(5) ali je pravilna odločitev sodišča; (a) da sklep o spremembi tožbe ni potreben in da opustitev njegove izdaje v konkretni zadevi ne predstavlja takšne kršitve postopka, ki bi zahtevala razveljavitev sodbe; (b) da posebna obrazložitev elementov neupravičene obogatitve na način, da sodišče ločeno pojasni obogatitev in prikrajšanje, ni potrebna oziroma da je bila obrazložitev zadostna; in (c) da je trditveno in dokazno breme glede neupravičene obogatitve v primeru kršitve avtorskih pravic v bistvenem na tožencu.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 42/2019
• Sklep II DoR 74/2013
• VSRS Sklep II DoR 360/2020