VSRS Sklep II DoR 494/2018

Jedro

Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelja nista zadostila. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelja ne moreta prepustiti Vrhovnemu sodišču.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju SV 420/06, ki sta jo 21. 11. 2005 podpisali toženki in pokojni A. A., rojen ... (I. točka izreka). Sklenilo je, da morata tožnika toženkama povrniti stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Tožnika zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata predlog za dopustitev revizije. Menita, da jima je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja odvzeta pravica do sodnega varstva in enakega varstva pravic (22. in 23. člen Ustave RS). Dokazni oceni očitata pomanjkljivost. Menita, da razhajanj med izvedenskima mnenjema ni mogoče odpraviti z oceno izpovedb odvetnice in notarke. Sodišču očitata kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in se sklicujeta na stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 59/2012. Poudarjata, da je vprašanje materialno procesnega vodstva ključno za zagotovitev pravne varnosti v civilnih postopkih. Trdita, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

4. Predlog ni popoln.

5. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelja nista zadostila. Vloga predlagateljev je namreč po vsebini v bistvu revizija; navajata revizijske razloge in jih (v večini pavšalno) utemeljujeta oziroma bolj naštevata kršitve. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelja ne moreta prepustiti Vrhovnemu sodišču.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog tožnikov nima vseh sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP narekovalo zavrženje predloga.

Datum zadnje spremembe:

30.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 66/2020, enako tudi VSRS Sklep II DoR 23/2020
• VSRS Sklep II DoR 410/2020
• VSRS Sklep X DoR 198/2019-3