<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep X Ips 331/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:X.IPS.331.2017
Evidenčna številka:VS00018936
Datum odločbe:23.01.2019
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 1437/2016
Datum odločbe II.stopnje:05.09.2017
Senat:Peter Golob (preds.), mag. Tatjana Steinman (poroč.), Nataša Smrekar
Področje:RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - razlastitev - stranski udeleženci - pomembno pravno vprašanje - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - jasno zakonsko besedilo

Jedro

Iz vprašanj o pravnem interesu, ki jih v reviziji navajajo revidenti, in iz obrazložitve revizije, izhaja, da želijo v postopku razlastitve uveljaviti in doseči priznanje pravic, za uveljavitev katerih bi morali uporabiti druga pravna sredstva in postopke. Ker se v postopku razlastitve ne odloča o obstoju upravičenj, ki jih želijo revidenti varovati in s katerimi utemeljujejo svoj interes, tako utemeljen interes tudi ne more biti prizadet. Ker torej niso nosilci pravno varovanih pravic ali upravičenj, niti niso razlastitveni upravičenci ali zavezanci, odločanje o razlastitvi njihovega pravnega položaja ne more poslabšati. Zato ta vprašanja za dovoljenost revizije ne zadoščajo.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote Novo mesto, št. 352-5/2014-109 z dne 24. 6. 2016. S tem sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrnil zahtevo tožnikov za priznanje položaja stranskih udeležencev v postopku razlastitve tam navedenih dveh zemljišč v lasti Z. P., ki se je vodil po 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/2005, ZJC-B). V postopku je bilo ugotovljeno, da imajo tožniki za dostop do svoje stanovanjske hiše v zemljiški knjigi vpisano služnost hoje in vožnje po drugih zasebnih zemljiščih in želijo v postopku razlastitve, kjer se varuje javni interes, uveljavljati le svoj zasebni interes. Pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski akt je Ministrstvo za okolje in prostor, kot pritožbeni organ, zavrnilo z odločbo, št. 35020-4/2015/23 z dne 12. 8. 2016.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki (v nadaljevanju revidenti) vložili revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlagajo, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, izpodbijani akt spremeni tako, da jim prizna položaj stranskega udeleženca v postopku razlastitve oziroma, da izpodbijani akt razveljavi in zadevo vrne upravnemu organu v nov postopek. Podrejeno predlagajo, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevajo povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.2

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri mora stranka natančno in konkretno navesti pravno vprašanje in pravno pravilo, ki je bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.3

6. V okviru citirane določbe ZUS-1 revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Navajajo tri vprašanja, in sicer: a) ali se kot stranke oziroma stranski udeleženci v postopku po 19. členu ZJC-B štejejo le osebe, določene v 94. členu in v tretjem odstavku 108. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), ali tudi osebe iz 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP); b) ali lahko zaradi določenih dejstev (da je bila cesta kategorizirana pred 19. 10. 2005, da predstavlja edino dostopno cesto do njihovega stalnega bivališča, da je bila zgrajena leta 1987/88 na podlagi odločitve zbora občanov in da so tožniki prispevali denarni znesek za izgradnjo) sodelujejo v razlastitvenem postopku kot stranski udeleženci, saj bo z odločitvijo njihov interes neposredno prizadet in c) ali priposestvovana pravica stvarne služnosti hoje in vožnje, ki v zemljiški knjigi še ni vpisana in je v teku sodni postopek za njeno ugotovitev, predstavlja pravni interes po 43. členu ZUP, zato lahko njihovi imetniki sodelujejo v razlastitvenem postopku po 19. členu ZJC-B.

7. V obravnavani zadevi odločitev sodišča prve stopnje ne temelji na stališču na katerem revidenti gradijo svoje prvo vprašanje, zato prvo v reviziji navedeno vprašanje za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe ni pravno pomembno in za dovoljenost revizije ne zadošča. Z drugim vprašanjem revidenti v bistvu sprašujejo, ali je stališče sodišča prve stopnje pravilno glede na dejstva, ki jih navajajo, vendar pa pravnega vprašanja ne izpostavijo na način, kot je pojasnjeno v 5. točki te obrazložitve. Te pomanjkljivosti ne nadomešča niti obširna razlaga revizijskih razlogov, v kateri revidenti izražajo svoje nestrinjanje predvsem z razlogi prvostopenjskega akta in z vodenjem upravnega postopka. Poleg tega niti ne zatrjujejo, da so na podlagi teh dejstev že pridobili pravice, katerih varstvo bi lahko uveljavljali v upravnem postopku. Iz tega vprašanja in naslednjega vprašanja, kot tudi iz obrazložitve revizije, izhaja ravno nasprotno, da želijo v postopku razlastitve uveljaviti in doseči priznanje pravic, za uveljavitev katerih bi morali uporabiti druga pravna sredstva in postopke. Ker se v postopku razlastitve ne odloča o obstoju upravičenj, ki jih želijo revidenti varovati in s katerimi utemeljujejo svoj interes, tako utemeljen interes tudi ne more biti prizadet. Ker torej niso nosilci pravno varovanih pravic ali upravičenj, niti niso razlastitveni upravičenci ali zavezanci, odločanje o razlastitvi njihovega pravnega položaja ne more poslabšati. Zato tudi ti dve vprašanji za dovoljenost revizije ne zadoščata. Poleg tega je odgovor na zadnje vprašanje mogoč že na podlagi jasne vsebine 108. člena ZUreP-1, ki tak položaj daje le imetnikom pravic, torej tistim, ki določene pravice (že) imajo.

8. Ker revidenti uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije niso izkazali, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9. Revidenti z revizijo niso uspeli, zato sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
3 Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015, X Ips 281/2016 in drugi.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 83, 83/2-2
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (2005) - ZJC-B - člen 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NjA3